Trgovci na strateški konferenci TZS o digitalizaciji, prihodnosti...

V okviru 13. Strateške konference o trgovini, ki je v sredo potekala 16. oktobra pod naslovom "Kupec in digitalizacija – človek in tehnologija: kam naprej v trgovini?" na Brdu pri Kranju, so domači in tuji udeleženci razpravljali o novih tehnologijah, novih orodjih, umetni inteligenci, nakupnem vedenju potrošnikov in kako lahko trgovci čim bolje izkoristijo prednosti novih tehnologij. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/tzs[1].webp) Več kot 450 prisotnih na dogodku, ki sta ga tudi letos skupaj organizirali Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani (EF), je poleg predsednice Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariče Lah in dekanje Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Metke Tekavčič uvodoma nagovoril tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Pomen trgovine v slovenskem gospodarstvu je uvodoma osvetlila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah. Trgovina ustvari več kot 34 odstotkov vseh prihodkov in zaposluje 18 odstotkov vseh zaposlenih v slovenskem gospodarskem prostoru. Zato imajo premiki in trendi v tej panogi neposreden vpliv na razvoj celotnega gospodarstva. Izstopa podatek, da realni prihodki trgovine na drobno v Sloveniji letos rastejo hitreje od povprečne rasti prihodkov na ravni EU, delež bruto dodane vrednosti, ki ga ustvari trgovina v skupni bruto dodani vrednosti, pa je celo večji od evropskega povprečja. Na področju kupne moči, merjeno kot BDP/prebivalca po kupni moči, so vidni pozitivni trendi, podatki namreč kažejo, da Slovenija dosega 87 % povprečne kupne moči v državah EU-28, še vedno pa zaostajamo za ravnjo 90 % iz leta 2008. Predsednica TZS mag. Mariča Lah je posebej opozorila na to, da je treba kljub pozitivnim gospodarskim trendom skrajno resno jemati napovedi o ohlajanju gospodarstva, in to tako na državnem kot na podjetniškem nivoju. V takšnih razmerah je spoštovanje vrednot, kamor sodi tudi socialni dialog, še posebej pomembno. Zdi se, da nam je v zadnjem obdobju prav na tem področju spodletelo, saj smo bili delodajalci prisiljeni ta dialog zapustiti. Uveljavitev zakona o minimalni plači, ki je bil sprejet v popolni odsotnosti socialnega dialoga, prinaša velike stroškovne obremenitve za delodajalce in številne verižne reakcije v sistemu nagrajevanja zaposlenih. Celo več, takšne rešitve negirajo preprosto pravilo, da lahko razdeliš samo toliko, kot ustvariš. Strateška konferenca o trgovini je dokaz, da je sodelovanje med gospodarstvom in Univerzo, kamor sodi tudi Ekonomska fakulteta v Ljubljani, neobhodno potrebno, pa je v svojem uvodnem nagovoru poudarila dekanja Ekonomske fakultete UL prof. dr. Metka Tekavčič. Preko takšnih dobrih poslovnih praks, kjer si lahko izmenjamo tudi stališča in poglede o razvojnih trendih v posamezni panogi, lahko izobraževalna središča ustvarjajo kakovostne kadre, ki danes ustrezajo potrebam na trgu dela. Konkurenčnost, inovativnost in dodana vrednost so kazalniki rasti ter napredka gospodarstva in družbe kot celote, temeljijo pa na znanju in izkušnjah. Predsednik Vlade RS Marjan Šarec je v svojem uvodnem nagovoru udeležencem izpostavil pomen trgovine v slovenskem gospodarstvu. Trgovina, ki ima neposreden stik s potrošnikom, ima preko potrošnje poleg izvoza pomemben delež v strukturi BDP. Dodal je še, da nobena skrajna rešitev ni dobra, zato je pomemben stalni konstruktivni socialni dialog. Le z njim se lahko namreč doseže kompromisne rešitve, ki so tudi družbeno sprejemljive. Na konferenci je s svojim video nagovorom udeležence pozdravil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Trgovini priznava pomembno vlogo v slovenskem gospodarstvu, saj ustvarja več kot tretjino prihodkov in zaposluje skoraj petino zaposlenih gospodrstva. S predvidenimi davčnimi spremembami je minister deloma zadovoljen, saj se ohranja stopnja davka od dobička pravnih oseb na ravni 19 %, drži pa, da naj bi se uvedla nova minimalna 7 % efektivna davčna stopnja. Skrbi ga predvideni dvig stroškov dela za delodajalce zaradi nove ureditve minimalne plače s 1. 1. 2020, brez ustreznega prehodnega obdobja. Tudi po njegovem mnenju je socialni dialog nujen, pri čemer je potrebno med drugim upoštevati tudi pravilo, da je treba najprej ustvariti in šele nato deliti. V prvi sekciji z nazivom"Kaj določa trgovsko panogo danes in kaj nas čaka jutri?" in v drugi sekciji z nazivom "Digitalni vs. Tradicionalni kupec v različnih starostnih obdobjih – generacijski razkorak ali značilnost Slovenije?" so sodelovali Nikola Vuković, partner v Boston Consulting Group, Zenel Batagelj, partner v Valicon, mag. Mitja Jermol, vodja Centra za prenos znanja informacijskih tehnologij na Inštitutu Jožef Štefan, dr. Nikolaos Dimitriadis iz podjetja Trizma Neuro. V tretji sekciji z naslovom "Digitalno = (lahko) tudi lokalno?" so primere iz prakse predstavili Damjan Kralj glavni izvršni direktor in član upravnega odbora BTC, Andraž Tuš, direktor Engrotuš, Matevž Kovač, zunanji svetovalec, Annapurna Way, ter Vesna Kukić Lončarić, področna vodja za Slovenijo, Hrvaško, BiH in Srbijo iz podjetja JYSK West Balkan in Ivan Protega, vodja maloprodaje za Slovenijo in Hrvaško v omenjenem podjetju. V zadnjem delu konference je potekala okrogla miza z naslovom "Nakupno vedenje in navade mladih – izziv ali priložnost?", na kateri so sodelovali Robert Bizjak, direktor prodaje, Petrol, Tomislav Čizmić, predsednik uprave Mercator, Samo Kupljen, direktor Bauhaus, mag. Igor Mervič, generalni direktor Spar Slovenija, in Simon Premrl, direktor, UNIKA TTI. "Mladim je zelo pomembno okolje, v katerem živijo. Cenijo družbeno odgovornost in socialno noto. To moramo trgovci upoštevati. Mladim moramo vrniti na način, da jim to ponudimo," je dodal Robert Bizjak. Po besedah Tomislava Čizmića je lastnost mladih potrošnikov ta, da so občutljivi na ceno, hkrati pa jim je pomembna tehnologija, posledično pa želijo hitre in ugodne rešitve. V povezavi s trgovino prihodnosti pa niso izziv samo mladi kupci, temveč tudi vprašanje, ali bo spletna trgovina nadomestila fizično. "Fizične trgovine v prihodnosti ne bodo izumrle. Bodo pa morda izumrle povprečne trgovine," je prepričan Čizmić. Bo pa trgovina drugačna: lokalna, učinkovita in kupcu prilagojena z lojalnostnim programom. Kot je poudarila vodja programa konference prof. dr. Maja Makovec Brenčič, profesorica na Ekonomski fakulteti UL, bosta prav znanje in človek tisto, kar bo razlikovalo trgovca od trgovca, ne glede na to, ali je nakup digitalen ali pa se odvija v klasični trgovini. "Pogosto slišimo, kako spletna trgovina prevzema vlogo tradicionalne. Vendar sem prepričan, da spletna trgovina pri živilih v prihodnje ne bo prevzela tako močne vloge, kot ji jo nekateri napovedujejo. Kupci bodo živila še naprej kupovali v fizičnih trgovinah," je prepričan mag. Igor Mervič. Simon Premrl iz podjetja direktor, UNIKA TTI, kjer so v tem letu vzpostavili spletno trgovino za prodajo igrač, pa je pojasnil, da splet izkoriščajo predvsem zato, da kupce privabljajo in usmerjajo v fizične trgovine. "Homogenost v trgovini danes ne obstaja več. Danes je pomembna personifikacija. Pristop do trgovine v naši panogi določajo predvsem Skandinavci, kjer je zdaj že standard dostava izdelka na isti dan," je poudaril Samo Kupljen iz Bauhasa. "Spletna trgovina danes še vedno ne dosega želenega donosa. Toda treba jo je imeti, saj bo v prihodnje pomembna. Če danes nisi na spletu, nisi zraven," ugotavlja Kupljen, ki hkrati poudarja, da je nosilni steber trgovine kljub spletnim trendom prodajalec, ki kupcu pomaga z nasvetom. Lastnost spletne trgovine ni nujno ta, da ustvarja izgubo, je prepričan Robert Bizjak. "Je pa uspeh spletne trgovine v odločilni meri odvisen od logistike. Eden od ključnih izzivov današnje trgovine, še bolj pa bo to prišlo do izraza v prihodnje je to, da trgovcem primanjkuje kadrov. "Zato bo digitalizacija reševala tudi tovrstne izzive," je dodal. Ena izmed ključnih ugotovitev konference je, da se trgovina, tako v svetu kot doma, ves čas spreminja, na to pa med drugim vplivata hitrost in dinamičnost življenja. Tehnologija v trgovini izziva nove pristope in prinaša potencial novih vrednosti. Vse bolj vključuje kupca in odstira njegove značilnosti – če jo/jih znamo razbrati. Uporaba tehnologije je nujna, pomembno pa je, da jo uporabljamo in ponujamo na pravi način. Tudi zato moramo trgovce in vse, ki izvajajo storitve v trgovini, opolnomočiti z novimi znanji in kompetencami. Udeleženci so slišali tudi odgovor na vprašanje, kakšen je sodoben kupec. Ta pričakuje (kot vedno) vse več. Trgovec mora imeti vsak dan nov odgovor, kaj bo jutrišnja ponudba, ki ga bo (še) zadovoljila. Vedeti mora, kaj bo kupec kupil jutri, kupca mora spremljati, zato ga mora nujno dobro poznati. Pri tem lahko pomaga tehnologija, a jo je treba pravilno uporabiti. Vedno bolj so v uporabi analize množic podatkov in drugi pristopi umetne inteligence (AI), ki lahko trgovcem pomagajo bolje spoznati kupca. Vedeti pa je treba, da tradicionalne informacijsko-komunikacijske tehnologije niso več dovolj. Pomembna je tudi ugotovitev, da digitalno deluje tudi lokalno, kajti v uporabi tehnologije ni meja in ni enoznačnosti. Poleg mladih, ki želijo hitrost in fleksibilnost in so tehnološko odzivni, a obenem k nakupovanju tistega, kar je treba čutiti in videti, pogosto pristopajo klasično, je tudi vedno več drugih skupin kupcev danes digitalno aktivnih. Uporabljajo večkanalno nakupovanje, na kar morajo biti trgovci pripravljeni. Nekateri kupci ne želijo biti tehnološki, pri njih še vedno šteje nasmeh prodajalca. Nasmeh prodajalca, pristen odnos s kupcem in kakovosten ter strokoven nakupni nasvet pa še naprej ostajajo prvine, ki vplivajo na to, kako uspešni so trgovci. V trgovini tako štejejo udobje, cena, kakovost, hitrost in fleksibilnost, pomemben je tudi uvid v vsakega kupca. Temu bodo trgovci v prihodnje morali posvetiti še več pozornosti. Zaključek vsega naštetega pa je, da brez človeka v trgovini ne gre.