Tretjina živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami ima manj ugodno hranilno sestavo

Inštitut za nutricionistiko je v ugledni znanstveni reviji Nutrients objavil rezultate izjemno obsežne raziskave, v kateri so ovrednotili prehransko sestavo predpakiranih živil na slovenskem trgu. Predvsem jih je zanimalo, ali so s privlačnimi trditvami označena živila v resnici bolj zdrava. V zvezi s tem so pripravili naslednje sporočilo za medije.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/-314-Meso-i-zdravlje[1].webp) Te dni mineva 10 let od roka, predvidenega za uveljavitev omejevanja uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih z manj ugodno hranilno sestavo. Zaradi nesoglasij med različnimi deležniki Evropska komisija te določitve Uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah ni uveljavila, zaradi česar se živila sme označevati s privlačnimi trditvami tudi takrat, ko je hranilna sestava le-teh manj ugodna. Da bi ugotovili obseg te problematike, smo na Inštitutu za nutricionistiko izvedli obsežno raziskavo, v kateri smo primerjali prehranski profil preko 6000 živil, ki so se tržila v Sloveniji. Živila so bila ovrednotena na različne načine, med drugim tudi z uporabo modela, ki se že uporablja za omejevanje uporabe zdravstvenih trditev v Avstraliji. Rezultati raziskave so pokazali, da ima približno tretjina živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami manj ugodno hranilno sestavo. Do nadaljnega je to sicer povsem skladno z zakonodajo, postavlja pa se vprašanje, ali uporaba privlačnih trditev na tovrstnih izdelkih lahko zavede potrošnike, da le zaradi privlačnih obljub izberali živila z manj ugodno hranilno sestavo. Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, npr. pijače, jogurtovi napitki in žita za zajtrk. Rezultati raziskave so bili včeraj objavljeni v ugledni mednarodni znanstveni reviji Nutrients. Ker trenutno poteka proces evalvacije evropske zakonodaje s področja trditev, je bila o rezultati že obveščena tudi Evropska komisija. Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa in več raziskovalnih projektov, financiranih s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost ter Ministrstva za zdravje RS. Prehranske in zdravstvene trditve bi lahko bile pomemben dejavnik, s katerim bi spodbujali izbiro bolj zdravih živil, v kolikor bi se dejansko uporabljale le na živilih z ugodno hranilno sestavo. V Evropski Uniji je področje uporabe zdravstvenih trditev na živilih urejeno že od leta 2006 z uredbo 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Uredba je predvidela, da Evropska Komisija do januarja 2009 uveljavi prehranske profile, s katerim bi bila omejena uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih z manj ugodno hranilno sestavo, npr. kadar le-ta vsebujejo veliko sladkorja, nasičenih maščob ali soli. Ker ta del uredbe ni bil uveljavljen, trenutno na ravni Evropske komisije poteka evalvacija, v okviru katere komisija ugotavlja, ali je vzpostavitev profiliranja sploh potrebna. Objavo poročila pričakujemo še v letošnjem letu. Za bolj informirano razpravo o tem, ali bi bilo potrebno omejevati uporabo trditev na določenih manj zdravih živilih, smo na Inštitutu za nutricionistiko izvedli izjemno obsežno raziskavo. Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine, Inštitutu za nutricionistiko:"V raziskavo smo vključili 6619 različnih predpakiranih živil in pijač, za katere smo imeli na razpolago podatke o sestavi in označevanju, pri čemer smo še posebej pozorno spremljali uporabo potrošnikom privlačnih prehranskih in zdravstvenih trditev. Upoštevali smo podatke o sestavi, kot so bili označeni na označbah leta 2015. Sestavo izdelkov smo ovrednotili z vidika vsebnosti energije in ključnih hranil, celokupno prehransko kakovost pa smo ocenili s t.i. profiliranjem živil. V ta namen smo uporabili dva modela, in sicer model, ki se že uporablja za omejevanje uporabe trditev na živilih v Avstraliji, ter strožji model Svetovna zdravstvena organizacija, ki se že uporablja za omejevanje oglaševanja manj zdravih živil otrokom. Gre za prvo tovrstno raziskavo na svetu, pri kateri smo pri modeliranju upoštevali tudi tržne deleže živil. Rezultati raziskave so pokazali, da je bila več kot četrtina pregledanih izdelkov označena s prehransko ali zdravstveno trditvijo, kar potrjuje, da so tovrstne trditve pomembno marketinško orodje. Upoštevajoč manj strog Avstralski model za profiliranje je bilo ugotovljeno, da kar 32 % izdelkov s tovrstnimi trditvami nima ustrezne hranilne sestave. Strožji model SZO je med manj zdrava živila razvrstil celo 67% s trditvami označenih predpakiranih živil. Največ med manj zdrava živila razvrščenih s trditvami označenih izdelkov je bilo v skupinah prigrizkov, pekovskih izdelkov, slaščic ter med omakami in namazi. Dr. Urška Pivk Kupirovič, univ. dipl. ing. živ. tehnol., Inštitut za nutricionistiko: "Živila znotraj teh kategorij so bila pogosto razvrščena med manj zdrava predvsem zaradi visoke energijske vrednosti in visokih vrednostih vrednosti hranil, ki jih želimo v sklopu uravnotežene prehrane omejevati, kot so maščobe, nasičene maščobe, sladkor in sol. Na osnovi zelo stroge zakonodaje lahko potrošniki sicer vse bolj zaupamo atraktivnim prehranskim in zdravstvenim trditvam, vendar nas le-te ne smejo zavesti, da bi kupili živilo z manj ugodno hranilno sestavo. Zato je tudi pri izboru s trditvami označenih izdelkov ključen nasvet potrošniku, da pred nakupom dobro prebere označbo izdelka, še posebej sestavine in tabelo s podatki o hranilni vrednosti, v kateri so navedene količine ključnih hranil v izdelku." Raziskava je pokazala na nekaj kritičnih skupin živil, kjer je stanje najbolj problematično. Kupirovičeva o tem: "Podrobno smo ovrednotili tudi sestavo ožjih skupin živil, da bi ugotovili, kje najpogosteje prihaja do tveganja, da bi bil potrošnik pri kupovanju živil lahko zaveden s pozitivno informacijo uporabljenih trditev. Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, npr. pijače, jogurtovi napitki in žita za zajtrk. Zanimivi so tudi rezultati posebne analize, modeliranje z upoštevanjem tržnih deležev, kjer so se na eni strani kot problematične pokazale te iste skupine živil, na drugi strani pa smo ugotovili, da imajo v nekaterih skupinah živil najvišji tržni delež izdelki z ugodnejšo hranilno sestavo." Rezultati raziskave so še posebej aktualni, ker so razpoložljivi prav v času, ko Evropska komisija pripravlja zaključno oceno o tem ali je uporabo trditev na manj zdravih živilih potrebno omejevati. Prof. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: "Pogost argument nasprotnikov zakonodajnih omejitev uporabe trditev na živilih je, da ima danes potrošnik na označbi živil vse potrebne informacije, da lahko informirano izbere živilo, ki je zanj ustrezno. To sicer načeloma drži, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da potrošniki tovrstnih informacij pogosto ne prebirajo, ali pa jih celo ne razumejo. Temu sicer posvečamo veliko pozornosti, predvsem se trudimo izboljšati situacijo z najrazličnejšimi načini ozaveščanja , vendar pa naše raziskave kažejo, da je med prebivalci približno tretjina takšnih, ki jih različne atraktivne trditve na živilu lahko zavedejo, da izberejo živilo tudi kadar ima le-to izrazito neugodno hranilno sestavo. Prav to je temeljni razlog, da je bila v zakonodaji že v osnovi predvidena uveljavitev profiliranja živil in omejitev rabe trditev na živilih z manj ugodno hranilno sestavo. Na Inštitutu za nutricionistiko smo mnenja, da je potrebno omejitve vzpostaviti čim prej, zato smo o rezultatih naše raziskave že obvestili tudi Evropsko komisijo. Upamo, da bo Evropska komisija čim prej objavila poročilo o ustreznosti zakonodaje na področju trditev, ter da bo poročilo potrdilo potrebo po uvedbi prehranskih kriterijev za živila, označena s trditvami."