Trajnostni sodobni trendi v kmetijstvu na Pomurskem sejmu

V okviru sejemskih vrtov na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni so potekali od 25. do 27. septembra strokovno vodeni ogledi ter predstavitve dobrih praks in trajnostnih sodobnih trendov v kmetijstvu.![](http://www.instore.si/public_content/media/Novice/sedfa.jpg) Ekoci, Eko civilna iniciativa Slovenije je s svojimi partnerji, Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter Pomurskim sejmom, predstavila naslednje teme: \- ekosistemske rešitve za prilagoditev za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb in povečanja samooskrbe na področju hrane in zelišč, \- kako do povečanja dohodka na malih kmetijah, \- novosti in dobre prakse alternativnih poljščin, eko kolobarja, \- sistemsko ekološko kmetovanje in učinkovito zatiranje plevelov v ekološki pridelavi, \- inovativen koncept krožnega bio gospodarstva na primeru biorazgradljive vrvice projektu LIFE Biothop, \- kako lahko postanejo industrijske rastline kot so lan, konoplja vhodne surovine v bio krožnem gospodarstvu, \- kako od lanu do platna, \- pomen avtohtonih in tradicionalnih sort v trajnostni pridelavi zdrave hrane… Rešitve za problem plastike v kmetijstvu na primeru projekta LIFE BioTHOP sta predstavili Barbara Čeh,Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, vodja projekta, in Vesna Žepič Bogataj (TECOS Razvojni center orodjarstva Slovenije), ki so partner v tem evropskem projektu. V teoriji in praksi sta prikazali, kako lahko odpadno biomaso iz kmetijstva s konceptom krožnega gospodarstva spremenimo v osnovni vir in s tem zmanjšamo količino odloženih odpadkov. Predstavili sta, kako z izrabo hmeljevine v inovativnih produktih za hmeljarski, vrtnarski in hortikulturni sektor lahko ustvarimo nove okolju prijazne izdelke iz bio plastike. V okviru tega projekta uvajajo v slovenska hmeljišča novo bioplastično vrvico, 100 % biorazgradljivo, reciklabilno in kompostabilno, ki predstavlja okolju prijaznejšo alternativo trenutno množično uporabljeni polipropilenski vrvici, ki se v okolju razkraja tudi do 450 let. Namesto, da je hmeljevina prepletena s plastično vrvico, obremenjujoč material za okolje, je z vpeljavo kompostabilne, biorazgradljive vrvice postala osnovna surovina za predelavo v kompost ter ekstrakcijo vlaken, ki se bodo uporabile za izdelavo bioplastičnih proizvodov za hortikulturni, kmetijski in plastično embalažni sektor. V praktičnem delu je Barbara Čeh, vodja projekta LIFE BioTHOP na Poligonu zeleni dragulji narave ob vzorčnem nasadu hmelja, vzpenjajočim se na biorazgradljivi in kompostabilni vrvici BioTHOP predstavila dijakom Biotehniške šole Rakičan, kako poteka pridelava hmelja in kako lahko hmeljevino skupaj z biorazgradljivo in kompostabilno vrvico BioTHOP koristno uporabimo kot substrat za kompost, saj se pri tem razgradi na vodo, ogljikov dioksid in organsko maso, in kot surovino za bioplastične proizvode. Dr. Vesna Žepič Bogataj iz Tecos Celje pa je povedala, kako z inovativnimi rešitvami izdelave izdelkov iz nastale naravne surovine izdelujejo embalažo, med drugim lončke za presajanje, s čimer se zaključi krog bio krožnega gospodarstva v praksi, saj so ti vrtnarski lončki biorazgradljivi in industrijsko kompostabilni. Ekosistemske rešitve v času podnebnih sprememb pri celoviti samooskrbi na manjših kmetijah je prikazala v svojem predavanju Ana Vovk Korže, Inštitut za promocijo varovanja okolja (IPVO). Predavanje je bilo v okviru pilotnega projekta Ekomale. Predstavila je analizo stanja naravnih virov, ki kaže, da bo vse težje pridelovati hrano, tako na konvencionalni kot naravni način. Ker je potrebno zmanjševati negativne vplive podnebnih sprememb, se zatekamo k ekosistemskim rešitvam, kot je npr. predstavljena ekosistemska rešitev, ki se nanašajo na zadrževanje vode v pokrajini, na uporabo rastlin, ki čistijo zemljo, na povečanje življenja v zemlji s pomočjo organske snovi in odpornost rastlin s pomočjo naravnih pripomočkov. Ugotavljamo, da lahko s pomočjo ekosistemov pridelamo več, bolj varno in z manj fizičnega dela in kar je najbolj pomembno, varujemo naravo in tako kmetijstvo približujemo varovanju okolja, kar je tudi cilj evropskih in slovenskih zahtev vezanih na zmanjšanje negativnih posledic kmetijstva na okolje. Prikazani so bili konkretni primeri iz Učnega poligona za samooskrbo Dole, ki jih lahko takoj uporabijo zlasti manjše kmetije in vrtičkarji. S prenosom novih znanstvenih spoznanj v prakso povečujemo interes ljudi za samooskrbo, kar je strateško pomembno za vse države. Strokovne naloge s področja zelišč v okviru javne službe v vrtnarstvu in Javne službe genske banke zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS je predstavila Nataša Ferant, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS). V Sloveniji so velike možnosti in naravni potenciali za pridelovanje zelišč. S pridelovanjem zelišč si lahko kmetije zlati tiste manjše, izboljšajo dohodek. Zato v okviru Javne službe v vrtnarstvu proučujejo določena zelišča v okviru strokovnih nalog: selekcije, introdukcije, ekološke rajonizacije in tehnologije pridelovanja zelišč. V letu 2020 proučujejo kolmež, trajni lan, laški smilj, ajbiš in rožmarin. V okviru genske banke zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS potekajo različne aktivnosti zbiranja in proučevanja genskih virov iz različnih delov Slovenije, s čemer ohranjajo biodiverziteto. Kaj nam ta rastlinski material pomeni za nadaljnje delo in kako ga vključujemo v pridelovanje zelišč, ki lahko bistveno izboljšajo tudi prihodke na manjši kmetijah in izboljšajo samooskrbo s čaji in zelišči, je bilo na Poligonu zeleni dragulji narave na Pomurskem sejmu tudi praktično predstavljeno. Alternativne poljščine in kolobar je predstavila Darja Kocjan Ačko, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Katedra za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, travništvo in pašništvo. Poudarila je, da je odgovornost posameznikov in družbe, da zdravje, okolje in trajnostni razvoj vsak dan znova postavimo v ospredje življenja in bivanja. Toda tudi pravila ekološkega kmetijstva in kolobarjenja so pod stalnim pritiskom ekonomske logike, ki jo krojijo globalni trg, specializacija in industrializacija kmetijstva. V predavanju so bile predstavljene nekatere zakonitosti kolobarja in vrstenja posevkov s poudarkom na vključevanju alternativnih poljščin in poljskih zelenjadnic. Iz primerov kolobarjev, v katerih se uravnoteženo izmenjujejo žita, okopavine in metuljnice, je bil razviden pomen časovne in biološke skladnosti. Z izboljšanim biološko uravnoteženim in dovolj širokim kolobarjem bo sčasoma manj težav s pleveli, povzročitelji bolezni in škodljivci, pridelek pa večji, po letih stabilen in bolj kakovosten. Če bomo pristopili k načrtovanju kolobarja odločno, z več poguma in znanja ter znali povezati med seboj pridelavo, predelavo in prodajo, bo večja tudi samooskrba z ekološkimi in biološko- dinamičnimi pridelki in izdelki iz slovenskih njiv. Učinkovite rešitve v ekološki pridelavi in pri zatiranju uravnavanju rasti plevelov je predstavil Alojz Topolovec, ekološki svetovalec, KGZS Murska Sobota, ki istočasno dobre prakse preizkuša tudi na lastni kmetiji. Predstavitev je zajemala vse faktorje v pridelavi poljščin, ki jih je pomembno dosledno upoštevati pri regulaciji rasti plevelov v gojenih rastlinah, to je osnovna obdelava tal, priprava tal za setev, kolobar, kvaliteta semena, setev in po setveni ukrepi. Zanimiv je bil prikaz orodij za plitko obdelavo tal, uspešno zatiranje plevelov, pravilna izbira starih sort semen in umestitev pravilnega kolobarja, ki istočasno plemenitijo zemljo in razpleveljajo tla ter omogočajo kvaliteten donos pridelka. Pot od lanu do platna je prikazalo Turistično društvo Destrnik. V okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo - Štafeta semen in Ajda Štajerska je bila izvedena predstavitve zbirke starih sort fižola Justine Škoberne ter izmenjava semen ter znanja.