TZS:"Tudi mali trgovci želijo obratovanje trgovin ob nedeljah in praznikih"

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/tzs[1].webp)Trgovinska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: TZS) opozarja, da bi morebitno zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh, kar po prvi fazi obravnave v Državnem zboru RS predvideva Zakon o trgovini, imelo hude posledice za trgovinsko panogo in celotno slovensko gospodarstvo. Enako velja za Sekcijo malih trgovcev in zadrug znotraj TZS. Moti jih trenutno veljaven odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev v Republiki Sloveniji, ki prav ohranja zaprte prodajalne ob nedeljah in praznikih. Zato so spisali sporočilo za javnost, ki ga skupaj z izjavami nekaterih trgovcev objavljamo v celoti... Posebej hude posledice bosta zakon, če bo sprejet v trenutno predlagani obliki, in omenjeni odlok imela za mikro in male trgovce. Pri Sekciji malih trgovcev in zadrug, ki deluje v okviru TZS, opozarjajo, da je s takšno ureditvijo oziroma omejitvijo poslovanja resno ogrožen obstoj malih trgovcev, ki bi bili primorani odpuščati zaposlene. Samo v marcu in aprilu se je zaradi omejenega poslovanja trgovin na Zavodu RS za zaposlovanje prijavilo več kot tri tisoč zaposlenih iz trgovine. Negativni učinki posledic epidemije covid-19 se že kažejo tudi v realnih prihodkih trgovine na drobno, saj so bili ti aprila letos glede na marec nižji za skoraj 9 odstotkov, v primerjavi z aprilom lani pa skoraj za četrtino. Na škodljive posledice omejevanja trgovine za zaposlene in celotno gospodarstvo, ki bi nastale zaradi omejevanja nakupov ob nedeljah in praznikih, opozarja tudi ekonomska stroka. Morebitno zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh (kar predvideva Zakon o trgovini, ki je prejšnji teden v Državnem zboru prestal prvo obravnavo), bi imelo izrazito škodljiv vpliv na poslovanje številnih trgovcev, med katerimi so posebej ranljivi mikro in mali trgovci. Dokaz za to so tudi zelo jasno vidne posledice omejenega poslovanja v času epidemije covid-19 v marcu in aprilu, saj se je na Zavodu RS za zaposlovanje v tem času prijavilo več kot 1350 prodajalcev oziroma več kot tri tisoč zaposlenih iz trgovine. Prav tako je treba opozoriti na podatke Statističnega urada RS, ki kažejo na izjemno resen položaj trgovine: realni prihodek v trgovini na drobno je bil aprila letos glede na marec za 8,8 odstotka nižji, v primerjavi z lanskim aprilom pa je bil nižji kar za slabo četrtino. Vemo tudi, da so obeti za gospodarstvo za letos po napovedih zelo slabi, saj je Evropska komisija Sloveniji napovedala 7-odstotni padec BDP. Slabšega časa za omejevanje poslovanja ne bi mogli izbrati Poleg mikro in malih trgovcev, ki bi se jim s prepovedjo poslovanja ob nedeljah in dela prostih dnevih, občutno zmanjšal promet, primorani pa bi bili tudi odpuščati, na škodljivost prepovedi obratovanja trgovcev ob nedeljah in dela prostih dnevih opozarja tudi ekonomska stroka. Dr. Igor Masten, redni profesor na Ekonomski fakulteti UL ter partner in direktor podjetja Econlab, izpostavlja varnostne (zdravstvene) in ekonomske argumente proti tovrstni uvedbi prepovedi dela trgovcev: zdravstveno tveganje se z omejevanjem dni za nakupovanje lahko močno poveča, prav tako pa se zaposlenim v trgovini jemlje možnost, da se prosto odločajo o delu in si s tem zvišujejo osebni dohodek. Ureditev pa je neustrezna tudi z vidika možnosti okrevanja za gospodarstvo, ki ga po projekcijah sodeč v prihodnjih mesecih in letih čaka najhujša preizkušnja v zadnjih desetletjih. "Če izhajamo iz tega, da se bo okoli 10 % prometa, kolikor ga trgovci po lastnih navedbah ustvarijo z obratovanjem ob nedeljah, po vsej verjetnosti preselilo na druge dneve v tednu, zlasti na soboto, to pomeni, da se bo gostota obiska trgovin povečala. To bi v tem času, ko sicer epidemije ni več, še vedno pa je realno gledano prisotna možnost širjenja virusa covid-19, predstavljalo precejšnje tveganje za ponovni pojav žarišč in hitrega širjenja covid-19. Možnost obvladovanja varnostnih tveganj se bo tako občutno zmanjšala in posledice tega so lahko bistveno širše od panoge trgovine, kjer bodo trgovke in trgovci bistveno bolj izpostavljeni možnosti okužbe. Vedeti je treba, da lahko posledice takšnega varnostnega tveganja močno prizadenejo tudi širši segment gospodarstva," izpostavlja Masten. Posledice bi po Mastenovih besedah zelo prizadele tudi zaposlene, saj so ti za delo ob navedenih dneh precej bolje nagrajeni kot v času dela ob delovnikih. Z omejevanjem dela ob nedeljah in praznikih se zaposlenim v trgovini jemlje možnost, da sami odločijo in se z delodajalcem dogovorijo, kdaj in na kakšen način bodo delali in si povečali osebni dohodek. Potrošniki bodo odšli drugam Pri Sekciji malih trgovcev in zadrug, ki deluje v okviru TZS, opozarjajo, da zaprtje trgovin ob nedeljah ne prinaša lažjega poslovanja, temveč lahko vodi v odpuščanja že tako nizkega števila zaposlenih in v izpad prihodkov. To potrjujejo tudi izkušnje in bojazni njihovih članov. Da je čas zaprtja trgovin ob nedeljah neprimeren, se strinja Robert Fakin (Agraria), ki pravi, da so zaprte trgovine v času, ko bo prisotno večje število turistov v slovenskih krajih, nesmiselno. Njihova trgovina se nahaja tik ob meji, kar pomeni, da se bodo potrošniki odpravili v najbližjo odprto trgovino, kar pomeni v tujino. Marijan Volavšek (VBM Korenček) je izpostavil, da ne vidi tehtnega razloga, zaradi katerega so trgovine zaprte ob nedeljah in praznikih. Danijel Kozjak (Market Betka) je mnenja, da bo zaprtje trgovin ob nedeljah dolgoročno prineslo nazadovanje v trgovini in odpuščanja zaposlenih. Maruša Škopac (Fama Trend) izpostavlja pomembnost odprtih trgovin v turističnih krajih, saj je delo ob nedeljah in praznikih v turističnih krajih eksistenčnega pomena. "Trgovci v turističnih krajih čez vikend v času mrtve sezone naredimo tudi do 80 % tedenskega prometa." Da je negativen učinek omejevanja poslovanja ob nedeljah in praznikih vpliv na poslovanje in število delovnih mest, poudarja tudi Masten. "Vemo, da je trgovina logistično organizirana panoga. Tudi če izhajamo iz predpostavke, da se prihodek trgovine v celotnem obsegu ne bi spremenil (zaradi selitve potrošnje na druge dni v tednu) – četudi osebno mislim, da se bo tudi prihodek vsaj delno zmanjšal –, pa se bo nujno z omejevanjem poslovanja ob nedeljah in praznikih zmanjšalo število zaposlenih, saj bo to narekovala potreba po manj delavcih na račun neaktivnih nedelj in praznikov. Treba se je vprašati: ali je v času oziroma pred vrati najhujše gospodarske krize po drugi svetovni vojni, ko gospodarstvo nujno potrebuje čim večjo aktivnost in ukrepe proti brezposelnosti, res pravi čas, da sprejemamo ukrepe, ki delujejo ravno v nasprotno smer? Slabšega trenutka za takšno ravnanje si po mojem mnenju ne bi mogli izbrati." TZS posebej opozarja, da je v trenutnih razmerah zaradi zastoja, ki je v gospodarstvu zaradi epidemije covid-19 nastal v zadnjih tednih, posebej pomembno premišljeno in ustrezno ukrepanje za to, da si gospodarstvo čimprej opomore. Vse napore je zato treba usmeriti v doseganje gospodarske rasti, saj projekcije za Slovenijo in druge trge, na katere je močno vezana Slovenija, kažejo, da bo gospodarska rast močno upadla (kar lahko sproži verižno reakcijo). Potrošnja je v tem trenutku za gospodarsko rast ključna in trgovinska panoga ima pri oživljanju potrošnje posebej pomembno vlogo. Rešitev, ki jo prinašajo spremembe že omenjenega odloka, oživljanju potrošnje gotovo ne koristijo, s tem pa tudi ne pripomorejo h krepitvi gospodarske rasti, ki jo Slovenija zdaj nujno potrebuje. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/Trgovinska_zbornica_Slovenije_58_b.webp)