TZS:"Predlagane spremembe Zakona o kmetijstvu so škodljive"

Osrednja tema zadnje razširjene seje Upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije (UO TZS) je bil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, ki je v javni obravnavi. Upravni odbor je sklenil, da Trgovinska zbornica Slovenije nasprotuje predlaganim spremembam, saj člani ocenjujejo, da bi zakon, kot je predlagan, škodil vsem deležnikom v slovenski agroživilski verigi. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/TZS poslovodni.jpg>) Osrednja tema zadnje razširjene seje Upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije (UO TZS) je bil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, ki je v javni obravnavi. Upravni odbor je sklenil, da Trgovinska zbornica Slovenije nasprotuje predlaganim spremembam, saj člani ocenjujejo, da bi zakon, kot je predlagan, škodil vsem deležnikom v slovenski agroživilski verigi. Če bi bil zakon sprejet v predlagani obliki, bi po mnenju članov na slovenski trg in slovenske police prišlo več tujega blaga po konkurenčnih cenah in primerljivi kakovosti, saj bi trgovce prisilil, da oblikujejo drugačne poslovne modele in sklepajo posle z drugimi, tujimi, poslovnimi partnerji. Člani UO TZS, predsedniki uprav in direktorji trgovskih družb so izrazili enotno nasprotovanje predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, v delu, ki se nanaša na urejanje odnosov v agroživilski verigi, in ga je na razširjeni seji predstavila mag. Tanja Strniša, državna sekretarka kmetijskega ministrstva s sodelavci. Osnova za pripravo zakona je bila raziskava Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), iz katere izhaja, da dejanski obstoj problematike in posledično potreba po dodatnem normiranju odnosov med deležniki v agroživilski verigi, nista izkazana. Sam AVK namreč ugotavlja, da majhno število anketnih odgovorov kaže na to, da problem nepoštenih poslovnih praks na slovenskem trgu ni tako pereč, kot se ga predstavlja. V zvezi z opredelitvijo nepoštenih ravnanj se je v anketi namreč izreklo zgolj 36 podjetij, kar predstavlja 6,4 % vzorca ene izmed interesnih skupin. V raziskavi AVK navaja tudi, da bi bilo večino nepoštenih poslovnih praks, oziroma v predlogu zakona določenih nedovoljenih ravnanj, potrebno še podrobneje proučiti in se opredeliti o njihovem morebitnem negativnem učinku. Predlagane spremembe zakona so v nasprotju s konkurenčno zakonodajo EU in evropskimi iniciativami na področju urejanja agroživilske verige, ki so osredotočene predvsem na izboljšanje položaja kmetov, majhnih in srednjih podjetij, tudi v smislu njihovega nujnega povezovanja, ter v vzpostavitev minimalnega zakonodajnega okvira na ravni EU, s katerimi se ne bi izkrivljala konkurenca med deležniki na trgu EU. Prav tako predlagane nepoštene poslovne prakse niso skladne z že sprejetimi značilnostmi nepoštenih poslovnih praks, kot jih opredeljuje Zelena knjiga Evropske komisije. Ocenjujemo, da bi predlagani zakon škodoval vsem deležnikom v slovenski agroživilski verigi. Dodatno normiranje na tem področju, kot je predlagano, bi prisililo deležnike k racionalnejšemu ravnanju in iskanju drugih poslovnih modelov, oziroma drugih, tujih, poslovnih partnerjev. Posledično bi to pomenilo, da bi na slovenski trg in slovenske police prišlo več tujega blaga po konkurenčnih cenah in primerljivi kakovosti. Trgovinska zbornica Slovenije zato predlaga umik predloga zakona v delu, ki se nanaša na urejanje odnosov v agroživilski verigi, in sicer vsaj do priprave pravnih okvirov EU, ki naj bi bili za celotno EU predstavljeni v začetku leta 2018.