TZS nasprotuje predlogu Levice o minimalni plači

Na Trgovinski zbornici Slovenije nasprotujejo sprejemu predloga stranke Levice, ki je s podporo podpisov več kot polovice poslancev dne 7. 11. 2018 v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o spremembah Zakona o minimalni plači in to brez predhodnega usklajevanja v okviru tripartitnega socialnega dialoga med delodajalci, sindikati in vlado, predvsem pa s popolno izključitvijo predstavnikov gospodarstva. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/tzs.webp)Na Trgovinski zbornici Slovenije so nad takšnim postopkom in kršenjem vseh načel socialnega dialoga ogorčeni, saj je v nasprotju s sprejetimi mednarodnimi dokumenti in Pravili o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta. Predlog zakona korenito spreminja sedanjo definicijo minimalne plače, nesorazmerno ter brez kakršnihkoli predhodnih izračunov in analiz dviguje stroške delodajalcev in to celo ob koncu koledarskega leta, ko imajo poslovni subjekti že izdelane svoje poslovne načrte za leto 2019. Na TZS nasprotujejo sprejemu predloga zakona in predlagajo, da:  Vlada RS ne podpre predloga zakona,  poslanci Državnega zbora predlog zakona v okviru njegove prve obravnave zavrnejo kot neustreznega za nadaljnjo obravnavo,  se za leto 2019 minimalna plača uskladi skladno z veljavnim Zakonom o minimalni plači,  v letu 2019 socialni partnerji v okviru tripartitnega socialnega dialoga in na podlagi celovitih izračunov ocenijo veljavne kriterije za določitve višine in usklajevanje minimalne plače ter po potrebi oblikujejo drugačen način oblikovanja višine in usklajevanja minimalne plače,  Vlada RS v letu 2019 pripravi konkretne predloge za razbremenitev plač. Razlogi Trgovinske zbornice Slovenije za nasprotovanje predlogu zakona: 1. Predlog zakona izničuje sistem plačne politike na nivoju panožnih kolektivnih pogodb. 2. Predlog zakona bo zaradi spremenjene definicije minimalne plače in predlaganih dvigov povzročil nesorazmeren dvig mase plač in uravnilovko. 3. Na podlagi predloga zakona bo država zopet prejela več kot delavci, kar je popolnoma nesprejemljivo. 4. Preliv višjih stroškov delodajalca v maloprodajne cene ni mogoč. Dvig maloprodajnih cen bi pomenil odliv kupne moči v sosednje države, s tem pa manjše prihodke trgovskih subjektov in zmanjšanje proračunskih prihodkov iz naslova DDV in trošarin. 5. Podjetja imajo že izdelane poslovne načrte za leto 2019, zato je predlog zakona v nasprotju z načelom pravne varnosti in predvidljivosti, saj se je zakonodajni postopek začel šele en mesec in pol pred zaključkom koledarskega leta. Podjetja torej praktično do konca leta 2018 ne bodo seznanjena s parametri poslovnega okolja za njihovo poslovanje v letu 2019. Glede na navedeno Vlado RS pozivajo, da omogoči socialni dialog vseh treh socialnih partnerjev in ne podpre predloga Zakona o spremembah Zakona o minimalni plači – EPA 228-VIII ter da poslanci ta predlog zakona zavrnejo v okviru njegove prve obravnave zaradi neustreznosti za njegovo nadaljnjo obravnavo v okviru zakonodajnega postopka. Obenem predlagajo, da se oblikuje strokovna skupina Ekonomsko-socialnega sveta za pripravo argumentiranih podlag za morebitne korekcije sistema plač.