Svet za živinorejo tudi o "postcovid" pomoči kmetom

Včeraj se je na svoji 5. seji sestal Svet za živinorejo, seje sta se udeležila minister dr Jože Podgoršek in državni sekretar mag. Aleš Irgolič. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/govedo[1].webp) Člani sveta so obravnavali razširitev veterinarskih preiskav plemenskih živali, podali so pozitvno mnenje o vpisu oplemenejne jezersko-solčavske ovce v register avtohtonih pasem živali ter potrdili predstavljena letna poročila o izvajanju Skupnega temeljnega rejskega programa. Uvodoma je minister dr. Jože Podgoršek članom sveta predstavil aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pri sprejemanju področnih zakonov. V zaključni fazi priprave in usklajevanja je Zakon o kmetijstvu, vlada je sprejela Zakon o zadrugah in Zakon o zaščiti živali. Pripravljeni so odloki za pomoč kmetijskim sektorjem, ki so se znašli v težavah zaradi epidemije covid-19 (za prašičerejo, govedorejo in drobnico). Na evropski ravni potekajo pogajanja o Uredbi o novi skupni kmetijski politiki. V tem mesecu bo ministrstvo izvedlo nov krog sestankov s posameznimi sektorji V pripravi so tudi ukrepi za pomoč prizadetim zaradi aprilske pozebe. Minister je povedal, da je bil uspešno izpeljan razpis za dodelitev sredstev za odpravo zaraščanja kmetijskih zemljišč, kar je posledica spremembe odloka za odpravo zaraščanja. Glede priprave Zakona o živinoreji je minister pojasnil, da moramo najprej sprejeti spremembe Zakona o kmetijstvu, v katerem urejamo tudi javne službe v živinoreji. Člani sveta so ministru predlagali prenos habitatne direktive, ki določa upravljanje z zvermi iz Ministrstva za okolje in prostor na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ob tem je minister dr. Podgoršek pojasnil, da takšen prenos ne bo rešil težav z zvermi. Dodal je, da si moramo skupaj z drugimi državami članicami EU prizadevati za spremembo EU zakonodaje, ki nam bo omogočila upravljanje z zvermi, predvsem z volkom in medvedom. Pretežni del razprave na seji je bil namenjen razširitvi veterinarskih preiskav plemenskih živali s sedanjih plemenjakov, ki se uporabljajo na pripustnih postajah, na preostale rejne živali. Pobudo za to so dali predstavniki rejskih organizacij na področju konjereje, ki izpostavljajo, da so se zelo razširili pripusti nelicenciranih žrebcev. Tako se kobile pogosto pripušča na žrebce brez veterinarskih pregledov in z neznanimi zootehniškimi karakteristikami (samec nima veterinarskega in zootehniškega spričevala). Mnenje o uvedbi preiskav in spremljanju zdravstvenega stanja so podali predstavniki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki se strinjajo, da je potreben nadzor zdravstvenega stanja živali, saj se le tako preprečuje širjenje gensko pogojenih bolezni. Člani sveta iz MKGP so povedali, da nova evropska zakonodaja ne omogoča, da bi zahtevo po obveznih preiskavah zapisali v zootehniško zakonodajo, ampak je to zgolj v domeni veterinarske zakonodaje. Prav tako rejske organizacije v rejskih programih ne smejo zahtevati, da imajo rejci, ki so vključeni v izvajanje rejskega programa, obvezno opravljene veterinarske preiskave plemenjakov. Svet za živinorejo na to temo posebnega sklepa ni sprejel, saj se tega področja glede na trenutno veljavno evropsko zakonodajo, ne da spremeniti oziroma regulirati skladno z željami in predlogi predstavnikov rejskih organizacij v konjereji. Svet je nadalje podal pozitivno mnenje za priznanje oplemenjene jezersko-solčavske ovce kot avtohtone pasme v Sloveniji. Vlogo za priznanje je na ministrstvo poslala Zveza društev rejcev drobnice Slovenije. Članom sveta je bil predstavljen strokovni elaborat o izvoru in lastnostih pasme, ki utemeljuje, da so z Zakonom o živinoreji ter Pravilnikom o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji predpisani kriteriji za priznanje avtohtone pasme, izpolnjeni. Predstavnica MKGP je predstavila podatke o izvajanju Skupnega temeljnega rejskega programa (STRP) za leto 2020. Za izvajanje programov STRP je bilo v letu 2020 namenjenih 7,6 milijona evrov proračunskih sredstev. Večina sredstev je bila namenjena izvedbi programa na področju govedoreje - slabih 80%, za drobnico 9 %, prašiče 6 %, konjerejo dobre 3 % in za čebelarstvo slabe 3% sredstev. Poraba odobrenih proračunskih sredstev je bila 100 % na področju čebelarstva, pri ostalih vrstah se je gibala med 96 in okvirno 99 %, skupno pa je bilo porabljenih 98,2% proračunskih sredstev. Neporabljena sredstva so večinoma posledica čakanja na delo v prvem valu epidemije covid-19 in uvedbe dala na domu v javnih zavodih. S tem so se znižali stroški dela in materialni stroški, povezani z izvedbo strokovnih nalog. Pod točko razno so se člani Sveta seznanili z odgovorom Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov glede kupovanja kmetijskih zemljišč.