Svet EU dosegel dogovor o ekološki uredbi

Včeraj je potekalo zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Na njem so ministri dosegli splošni pristop Sveta glede predloga uredbe o ekološkem kmetovanju. Svet je obravnaval tudi podaljšanje obdobja upravičenosti izdatkov za program razvoja podeželja za obdobje 2007-2013, poročilo latvijskega predsedstva o napredku pri obravnavi predloga uredbe o zdravju živali ter poročili Komisije na temo obvezne navedbe države izvora ali kraja porekla za določene proizvode. ![](/storage/files/images/buuca.jpg) Spletna stran MKGP (Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) je objavila, da je komisija včeraj predstavila tudi sporočilo o posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2016 ter zahtevi s strani držav članic za podaljšanje obdobja upravičenosti za izdatke za operativni program za ribištvo za obdobje 2007-2013. Na tokratnem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri ponovno obravnavali predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ter dosegli splošni pristop Sveta EU. Slovenski minister Židan je izpostavil, da splošni pristop prinaša dobra izhodišča za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki jih bo vodilo luksemburško predsedstvo. S splošnim pristopom so se države članice dogovorile o enakih pravilih glede sistema nadzora ekološkega kmetovanja v EU (organizacija nadzornega sistema, imenovanje organizacij za kontrolo in certificiranje, pogostost nadzora in kazalniki za določitev tveganja), o načinu ravnanja držav članic v primeru kršitev pravil ekološkega kmetovanja, o pravilih pridelave in predelave ekoloških proizvodov ter uskladitvi pravil pridelave in predelave ekoloških proizvodov v tretjih državah, ki se uvažajo v EU. Za Slovenijo je pomembna tudi določba, ki omogoča skupinsko certificiranje ekoloških proizvodov, kar pomeni manjše stroške certificiranja za slovenske pridelovalce in predelovalce ekoloških proizvodov. Za Slovenijo je pomembno, da se ekološko kmetovanje uredi na način, da na eni strani omogoča izvajalcem ekološkega kmetovanja več priložnosti za trajnostni razvoj panoge ter na drugi strani, da se s pravili nadzora zagotavlja pošteno konkurenco za kmete in upravljavce ter ohranja visoko zaupanje potrošnikov v ekološko hrano.Ministri so danes obravnavali tudi poročilo Komisije o obvezni navedbi države izvora ali kraja porekla za mleko, mleko, ki se uporablja kot sestavina v mlečnih izdelkih, ter vrste mesa, ki ni goveje, prašičje, ovčje, kozje ali perutninsko meso ter obvezni navedbi države izvora ali kraja porekla za nepredelana živila, proizvode iz ene sestavine in sestavine, ki predstavljajo več kot 50 % živila. Za Slovenijo je navedba države izvora ali kraja porekla za zadevne proizvode še posebej pomembna z vidika informiranja potrošnika. Ob tem Slovenija pozdravlja, da se že sedaj nekateri nosilci živilsko-pridelovalne industrije prostovoljno odločajo za označevanje nekaterih proizvodov, saj je potrošnik zainteresiran za podatke o državi izvora ali kraju porekla. Tako je podatek, vezan na navedena živila, kjer so navedene surovine slovenskega kraja porekla lahko konkurenčna prednost za nosilce živilske dejavnosti v Sloveniji in lahko posredno prispeva k večji lokalni samooskrbi v Sloveniji. Vendar pa je treba izpostaviti, da navedba države izvora ali kraja porekla ne vpliva na varnost končnega izdelka. Pomembno pa je, da se pri izbiri načina navedbe države izvora ali kraja porekla za zadevne proizvode upošteva tako varstvo interesov potrošnikov kot tudi posledice, ki bi jih ukrep prinesel nosilcem živilske dejavnosti, njihov vpliv na konkurenčnost in okolje. Ministri so se v nadaljevanju seznanili s poročilom predsedstva glede napredka pri obravnavi predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zdravju živali. Slovenija pozdravlja poenostavitev zakonodaje na tem področju, saj se bo z združitvijo velikega števila posameznih predpisov zagotovila preglednost in jasnost predpisov (poenotenje izrazov, ureditev sklicev, posodobitev spričeval). Slovenija kot pozitivno ocenjuje tudi zmanjšanje administrativnih bremen in stroškov s poenostavljenimi postopki. Slovenija je zadržana do kompromisnega predloga; podpira večino rešitev v predlogu, vendar se ne strinja s konceptom predlaganega seznama bolezni in načina, na katerega se bo ta spreminjal. Predlog uredbe o zdravju živali je poleg uredbe o zdravju rastlin, uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu, uredbe o uradnem nadzoru in finančne uredbe del paketa "Pametnejša pravila za bolj varno hrano", ki prinaša sodobnejši in enostavnejši pristop k varovanju zdravja rastlin, živali in ljudi ter učinkovitejša nadzorna orodja za zagotovitev, da se pravila, ki naj bi usmerjala delovanje prehranske verige, dejansko spoštujejo. Svet EU je danes obravnaval tudi informacijo predsedstva v zvezi s pobudo za razglasitev mednarodnega leta zdravja rastlin 2020. Slovenija pobudo podpira, ob tem pa je izpostavila, da je pobuda pomembna z vidika aktivnega in ciljnega ozaveščanja splošne javnosti in nosilcev političnih odločitev o pomenu zdravja rastlin. Pri tem je pomembno dejstvo, da rastline vedno bolj ogrožajo nove bolezni in škodljivci, ki se vnašajo s pošiljkami rastlin, plodov in drugih rastlinskih proizvodov v mednarodni trgovini. Zdrave rastline pa so tako kot čebele pomembne za trajnostno kmetijstvo, prehransko varnost ter ohranjanje okolja, gozdov in biotske raznovrstnosti.Na današnjem zasedanju sta Bolgarija in Romunija ponovno pozvali Evropsko komisijo, da omogoči 6-mesečno podaljšanje upravičenosti izdatkov v okviru programov za razvoj podeželja 2007–2013. V primeru podaljšanja bi lahko plačilne agencije v državah članicah prevzete obveznosti do upravičencev iz PRP 2007–2013 namesto do 31. 12. 2015 izplačevale do 30. 6. 2016. Na ta način bi se omogočilo polno in učinkovito rabo sredstev v državah članicah. Slovenija je pobudo podprla, vendar soglasja s strani Komisije ni bilo. Svet EU je obravnaval tudi zahtevo Grčije, da se omogoči podaljšanje obdobja upravičenosti za izdatke za operativni program za ribištvo za obdobje 2007–2013. Slovenija podpira zahtevo, saj meni, da je v sedanjih oteženih gospodarskih okoliščinah potrebno upravičencem iz operativnega programa za ribištvo za obdobje 2007–2013 omogočiti, da dokončajo že odobrene projekte. Na ta način bi lahko plačilne agencije v državah članicah prevzete obveznosti do upravičencev namesto do 31. 12. 2015 izplačevale do 30. 6. 2016, s čimer bi se omogočilo polno in učinkovito rabo sredstev v državah članicah. Komisija predlog ni podprla. Ministri so se včeraj seznanili tudi s sporočilom Komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih za leto 2016. Slovenija v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih podpira predloge, ki so namenjeni ohranjanju in trajnostnemu upravljanju ribolovnih virov in ki upoštevajo specifične značilnosti in potrebe slovenskega ribištva.