Suša povzročila veliko gospodarsko škodo tudi ribogojcem

Letošnja suša je povzročila veliko gospodarsko škodo tudi ribogojcem. Zaradi s sušo povezanih poginov rib in izbruhov bolezni ter izgube krmnih dni je stanje v ribogojstvu zelo kritično, opozarjajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/ribice.webp) Svoje so prispevale tudi podražitve. Po prvih ocenah KGZS škoda že sedaj presega pol milijona evrov. Krma, elektrika, tekoči kisik in embalaža so se podražili za od 20 do 70 odstotkov, zaradi nastalih razmer pa se v KGZS sprašujejo, ali bodo ribogojci prisiljeni odpuščati in vračati evropska sredstva, slovenski kupci pa bodo ostali brez domače ribe. "Škoda je velika, pojavlja se pri vseh ribogojcih po Sloveniji, pri nekaterih bolj, pri nekaterih manj, so pa letos imeli velike stroške s tem, da so prečrpavali vodo, ji dodajali tekoči kisik in s tem poskušali ohranjati stalež rib, da ni prišlo do pogina, dokler je bil pretok vode. Potem, ko je še ta usahnil, je bilo proizvodnje konec," je na novinarski konferenci, ki je potekala v ribogojnici Vodomec v Zalogu pri Cerkljah, razmere opisal predsednik KGZS Roman Žveglič. "Od marca je pri mladicah poginilo približno 20.000 kilogramov rib, kar pri odrasli ribi predstavlja vsaj 100.000 kilogramov rib konzumne velikosti. Vrednost škode je ocenjena na približno 200.000 evrov. Konzumnih rib je poginilo za 40.000 kilogramov, njihova vrednost pa je ocenjena na približno 200.000 evrov," je povedal tajnik strokovnega odbora za akvakulturo in morsko ribištvo pri KGZS Miha Štular. Ob tem je opozoril, da bo še večja škoda prihodnje leto, ko ribogojci ne bodo imeli zadosti mladic za zapolnitev gojitvenih zmogljivosti in bo posledično velik izpad prihodka iz ribogojske dejavnosti. Da ribogojci nimajo težav le zaradi suše, je opozoril lastnik ribogojnice Vodomec Janez Vidmar. "Zvišali so se nam tudi vhodni stroški. Krma se je v primerjavi z lanskim letom podražila za od 20 do 25 odstotkov, elektrika in tekoči kisik za od 30 do 60, embalaža za ribe pa kar za 70 odstotkov." Veliko težav tudi ribogojcem povzročajo vse višje cene energentov. Na novinarski konferenci so opozorili tudi, da po drugi strani ribogojci ob vseh teh težavah niso upravičeni do ugodnih posojil za nakup krme in ureditev poslovanja. Nekateri so zato primorani začeti odpuščati zaposlene. Tistim, ki so prejeli sredstva evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za naložbe v ribogojstvo in predelavo rib, grozi vračilo sredstev v primeru nedoseganja kazalnikov rezultatov. Posledice bodo čutili tudi potrošniki, saj bo nakup domače, sveže očiščene ribe okrnjen, opozarjajo v KGZS. Dodali so še, da je KGZS vložila dopolnilo na predlog zakona o pomoči gospodarstvu, s katerim predlaga, da bi ribogojci bili med upravičenci za finančno pomoč v okviru gospodarstva. V panogi se namreč porabi veliko električne energije, saj ribogojstvo zahteva prečrpavanje vode, vzdrževanje pretoka vode ter vzdrževanje temperature vode in zadostne količine kisika. "Za kmetijstvo se pripravlja pomoč, ki gre po hektarjih in po površinah, tukaj pa seveda tega ni. Zato je naša naloga, da opozorimo ministrstvo in vlado na težave, ki se dogajajo na tem področju," je dodal Žveglič. S predlaganim dopolnilom KGZS med upravičence vključuje tudi rejo perutnine in kuncev ter pridelavo v rastlinjakih. Tudi hlevi za rejo perutnine in rejo kuncev so veliki porabniki električne energije, saj jih je treba prezračevati, dodatno osvetljevati in dogrevati, so v sporočilu za javnost po novinarski konferenci še spomnili v KGZS.