Stroka za sistemske rešitve pri namakanju v kmetijstvu

Namakanje je nujno za obstoj slovenskega kmetijstva, je pa potreben sistemski pristop k ureditvi problematike, so ugotavljali na strokovnem posvetu v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/kmetija.webp) Na posvetu so pogrešali predstavnike kmetijskega in okoljskega ministrstva, bodo pa predloge rešitev konec tedna poslali vladi, so napovedali. Namakanje je najpomembnejši ukrep v kmetijstvu, s katerim se to prilagaja na podnebne spremembe. S strokovnim in načrtovanim pristopom pri namakanju lahko v znatni meri omejimo in zmanjšamo neželene vplive kmetijske pridelave na okolje, menijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki je organizirala ponedeljkov posvet. "Imamo možnosti, vire in znanja, težave pa so z birokratskimi zapleti pri pridobivanju dovoljenj," je ocenil predsednik KGZS Roman Žveglič. Letos ima celotna Evropa velike težave s pomanjkanjem vode in sušo, zato bo treba razmisliti o tem, katere bodo "prioritete našega preživetja, ne samo v kmetijstvu, ampak v sozvočju z drugimi gospodarskimi sektorji", je dejala Andreja Sušnik z Agencije RS za okolje. Opozorila je, da se bo v prihodnje dvignila tako temperatura tal kot temperatura zraka, obenem pa se zvišuje tudi temperatura vode. Marina Pintar z ljubljanske biotehniške fakultete je opozorila, da mora biti namakanje strokovno pravilno. "Vsak mora svoja tla poznati; v tleh je treba ohranjati količino vode med poljsko kapaciteto in kritično točko rastlin. Namakanje pod ali nad tema točkama ni smiselna, saj s premalo vode namakanje ni učinkovito, preveč vode pa neizkoriščene odteče," je dejala. Rozalija Cvejić prav tako z biotehniške fakultete je spomnila, da imamo v Sloveniji okrog 200.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, primernih za namakanje, doslej pa smo zgradili približno 10.000 hektarjev namakalnih sistemov. "Strokovne podlage, na katerih lahko začnemo snovati izvedbo in ureditev novih vodnih virov, obstajajo, na lokalni ravni pa je treba pristopiti v izvedbeno fazo načrtovanja," je opozorila in dodala, da bi bilo treba namesto gradnje novih nadgraditi obstoječi sistem zadrževalnikov, jih razmuljiti, saj da projekcije kažejo, da se bo v naslednjih desetletjih njihov volumen prepolovil. "Zadrževalnike trenutno uporabljajo veliko pod njihovimi potenciali," je opozorila. Udeleženci posveta so poudarili, da o namakanju govorijo že desetletja, pa se zadeve nikamor ne premaknejo. Kot nesprejemljiv so ocenili pogoj, da je za gradnjo namakalnega sistema potrebno soglasje lastnikov 67 odstotkov zemljišč, in menili, da bi bil pogoj 51 odstotkov bolj realen. Dogovorili so se, da bodo izzive strnili v nekaj točk ter pripravili tudi predloge rešitev in jih v petek poslali vladi.