Strniša:" Generacijska prenova pomembna prioriteta!"

Na neformalnem zasedanju Sveta kmetijskih ministrov, ki se ga je v Sofiji udeležila državna sekretarka MKGP Tanja Strniša, so ministri opravili razpravo o generacijski prenovi.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/skupk.webp) Osredotočili so se na vlogo sedanjih ukrepov SKP za podporo mladih kmetov, delili izkušnje o ukrepih, ki se za podporo generacijski prenovi izvajajo nacionalno, in izpostavili, na kakšen način naj SKP v bodoče naslovi to problematiko. Državna sekretarka Strniša je uvodoma poudarila, da se bodo mladi odločali za prihodnost v kmetijstvu samo, če bodo od te dejavnosti lahko dostojno živeli. Zato je ključno, da preko ukrepov SKP prispevamo k stabilnem, predvidljivem in trajnostnem razvoju celotnega kmetijskega sektorja, za kar pa je potrebno zagotoviti tudi zadostna finančna sredstva. Opozorila je, da mlade od poklica v kmetijstvu odvračajo tudi zelo velike administrativne zahteve. Pozdravila je dejstvo, da se bodo morale DČ v novih strateških načrtih posebej opredeliti do vprašanja generacijske prenove in predvideti ustrezne aktivnosti. Povedala je, da je za Slovenijo generacijska prenova pomembna prioriteta, saj imamo v primerjavi z EU izrazito neugodno starostno strukturo. Pri tem je treba nasloviti ključne omejevalne dejavnike za vstop mladih v kmetijstvo. To so težak dostop do kmetijskih zemljišč in predvsem začetnega kapitala, nizka profitabilnost kmetijstva in nizka izobrazbena stopnja. Državna sekretarka je še povedala, da obstoječi ukrepi SKP, tako v I. kot tudi v II. stebru, predstavljajo dobro izhodišče za naslovitev nekaterih izzivov, s katerimi se srečujejo mladi. Zlasti ukrep podpore za zagon dejavnosti za mlade kmete je v Sloveniji spodbudil odločitve številnih mladih za nadaljevanje kmetijske dejavnosti. Za mlade kmete pa so pomembna še ustrezna naložbena politika, usposabljanje ter prenos znanja in izboljšan dostopa do kapitala. Dodatno priložnost predstavljajo zato tudi finančni instrumenti. Dodatna plačila za mlade kmete v okviru neposrednih plačil prav tako prispevajo k izboljšanju dohodkovnega položaja mladih kmetov. Državna sekretarka je še opozorila, da bi morali v okviru prihodnje SKP nasloviti tudi prenosnike kmetij, kot pomemben vidik spodbujanja generacijske prenove. Sam izbor ukrepov za podporo mladim kmetom mora biti prepuščen državam članicam, saj te najbolje poznajo specifične razmere in potrebe. Omenila je tudi, da ima Slovenija sprejet poseben akcijski načrt za mlade kmete, v okviru katerega se skupaj z nevladnimi organizacijami izvaja različne aktivnost za podporo mladim kmetom in promocijo njihove vloge v širši javnosti. Zaključila je, da ne smemo pozabiti, da na privlačnost za delo in življenje na podeželju vplivajo tudi drugi elementi – dostopnost, informacijska in druga infrastruktura, ugodno okolje za mlade družine (vrtci, šole, zdravstvo…), kjer lahko veliko pripomorejo tudi druge EU strukturne politike, in da je treba položaj mladih kmetov nasloviti tudi skozi druge politike, ki so v nacionalni pristojnosti, na primer skozi ugodnejšo davčno in socialno politiko.