Statistični urad:"Primerjava podatkov o živilih"

Statistični urad RS je objavil izbor nekaterih statističnih podatkov, ki se nanašajo na sestavine t. i. tradicionalnega slovenskega zajtrka: na kruh in pšenico, na mleko in maslo, na jabolka in med, stroških za prehrano v gospodinjstvih...![](/storage/files/images/zivila.jpg) V Sloveniji se je v letu 2013 pridelalo okrog 138.000 ton pšenice, to je skoraj 27 % manj kot v letu 2012.Letna poraba pšenice na prebivalca je v letu 2013 znašala približno 96 kg (ali nekaj več kot 70 kg v ekvivalentih moke), to je povprečno okoli 193 g pšenične moke na prebivalca na dan. Kmetijska gospodarstva v Sloveniji so v letu 2013 pridelala približno četrtino več jabolk kot leto prej. Pridelek jabolk je tehtal več kot 92.000 ton. Prebivalec Slovenije je v letu 2013 porabil na leto (po oceni) povprečno okoli 32 kilogramov namiznih jabolk (jabolk iz intenzivnih nasadov) ali malo več kot pol jabolka na dan. To je več od povprečja v EU28; v celotni EU se namreč porabi letno okrog 20 kg jabolk na prebivalca. Najpogostejša sorta jabolk v Sloveniji je sorta idared, v EU28 pa zlati delišes. S slovenskih kmetijskih gospodarstev je bilo v letu 2013 odkupljenih okoli 517.000 ton mleka. S to količino mleka bi npr. lahko napolnili nogometni stadion v Stožicah čisto do vrha.Prebivalec Slovenije popije na leto povprečno malo več kot 53 litrov konzumnega mleka, v obliki sira, masla, jogurtov in drugih mlečnih izdelkov pa ga porabi še dodatnih 161 litrov, skupaj torej 214 litrov, kar je manj od povprečja v EU28. V letu 2013 so slovenske mlekarne proizvedle okoli 2.300 ton masla. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je samooskrba z maslom v letu 2013 padla na 63 %; to je najmanj v zadnjih 13 letih. Poraba masla v Sloveniji se je na prebivalca na leto v zadnjih 13 letih podvojila: z 0,9 kg na 1,8 kg. Kljub temu porabimo v povprečju še vedno precej manj masla, kot ga porabimo v EU28; v celotni EU se ga porabi okrog 4 kilograme na prebivalca na leto. Slovenski čebelarji so v letu 2013 pridelali 2.400 ton medu, letos precej manj, a še ni uradnih podatkov. 2013 je bila tretja najbogatejša letna bera medu v zadnjih 13 letih. Slovenci spadamo, kar zadeva porabo medu, med največje sladkosnede, saj po porabi medu na prebivalca nekoliko zaostajamo le za Grki. Prebivalec EU28 porabi letno povprečno okrog 0,7 kg medu. Kako pa so razporejena denarna sredstva, porabljena za nakup posamezne vrste hrane in pijače? Slovenska gospodinjstva porabijo v zadnjih letih za nakup hrane in brezalkoholnih pijač okrog 14 % svojih denarnih sredstev. V ta delež niso zajeti lastna pridelava in tudi ne izdatki v restavracijah, menzah in podobno. V letu 2012 je šla četrtina sredstev, porabljenih za "hrano in brezalkoholno pijačo", za nakup mesa in rib, 17 % za nakup kruha in žit, 15 % za nakup mleka, sira in jajc. Tudi izdatki za brezalkoholne pijače (10 %) ter sladkor, marmelado, med, sirup, čokolado in sladkarije (9 %) so se uvrstili pred izdatke za sadje (8 %) in zelenjavo (7 %). | V kolikšnem času si zaslužimo sredstva za nakup sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka? Hrana je v obdobju od 2000 do 2013 postala za povprečnega prebivalca Slovenije realno nekoliko cenejša. Za zaslužek, potreben za nakup sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka, smo morali v letu 2013 vložiti manj delovnega časa kot pred 13 leti. V primerjavi s predhodnim letom pa se je nekoliko bolj povečala le cena jabolk, ki ga izvažamo največ. V letu 2013 smo za kilogram črnega kruha delali povprečno 20 minut (9 % manj kot v letu 2000), za kilogram belega kruha delali povprečno 18 minut (23 % manj kot v letu 2000, beli kruh je bil v letu 2000 dražji od črnega), za kilogram namiznih jabolk 14 minut (1 % manj kot v letu 2000), za liter svežega polnomastnega mleka 8 minut (18 % manj kot v letu 2000), za liter trajnega posnetega mleka prav tako 8 minut (35 % manj kot v letu 2000),za zavitek (250 g) čajnega masla uro in 20 minut (12 % manj kot v letu 2000), za kilogram medu uro in 25 minut (7 % manj kot v letu 2000). V Sloveniji smo v letu 2013 uvozili 2,4 milijona ton hrane, krme, pijače in tobaka (14 % več kot v 2012). Če bi to količino naložili na 40-tonske tovornjake, bi bila stoječa kolona teh tovornjakov dolga okrog 1.000 kilometrov. Izvozili pa smo v letu 2013 še več hrane, krme, pijače in tobaka, kot smo tega uvozili, in sicer več kot 3,1 milijona ton (4 % manj kot v 2012). Kolona 40-tonskih tovornjakov, naloženih s temi izdelki, bi bila dolga okrog 1.300 kilometrov. Podrobnejši pogled podatkov iz zunanje trgovine razkriva, da pogosto izvažamo vhodne surovine za živilsko industrijo (surovo mleko, žive živali, žito …), uvažamo pa končne izdelke in polizdelke (mlečne izdelke, meso, krmo). |