Socialni partnerji usklajevali ukrepe ob energetski draginji

Socialni partnerji so se danes na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) seznanili z vladnimi predlogi za pomoč prebivalstvu in podjetjem ob energetski draginji.![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/vozicek mini \(2\).jpg>) Tako delodajalci kot sindikati so bili s slišanim načeloma zadovoljni, bi pa nekatere ukrepe še razširili. Predstavniki vlade so obljubili nadaljnja usklajevanja. Vlada je v DZ v obravnavo po nujnem postopku že poslala predloga dveh zakonov, s katerima naslavlja problematiko visokih cen energentov - odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide bo v ponedeljek obravnaval predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, odbor DZ za gospodarstvo pa v torek predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Interventni zakon za pomoč gospodarstvu naslavlja težave v tem letu, je po seji ESS povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Dejan Židan. Spomnil je, da prinaša za 40 milijonov evrov pomoči, razdeljen pa je na dva dela, in sicer predvideva pomoč ločeno za manjša in večja podjetja. Danes so se dogovorili, da bodo med upravičence vključili tudi podjetja v prisilni poravnavi. "Predvsem pa smo se pogovarjali o tem, kaj narediti v naslednjem letu," je nadaljeval Židan. V zvezi s tem bo gospodarski minister Matjaž Han prihodnji teden na pristojne ministre EU naslovil poziv, naj se takoj začne pripravljati primeren okvir za leto 2023. Predstavniki delodajalcev so s predlagano pomočjo načeloma zadovoljni. "Zakonska rešitev je dobra rešitev v okviru omejitev Evropske komisije," je dejal Mitja Gorenšček z Gospodarske zbornice Slovenije. Toda trend rasti cen se ne ustavlja, zato so danes vlado pozvali, naj po vzoru nekaterih drugih držav tudi v Sloveniji uvedemo kapico na ceno električne energije. Po predlogu zakona bo država podjetjem pomagala s subvencioniranjem vsaj 30 odstotkov stroškov elektrike in plina nad dvakratnikom dviga cen iz leta 2021. "To za mnoga podjetja ne bo zadoščalo," je opozoril Blaž Cvar z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Delodajalci zato vladi predlagajo zvišanje pomoči. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je na seji predstavil predlog ukrepov za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki ogroženim prinaša enkratni energetski dodatek. Osnovni znesek pomoči bo 200 evrov, za vsakega dodatnega otroka 118 evrov, je dejal in dodal, da s tem naslavljajo 60.000 najbolj ogroženih gospodinjstev v Sloveniji. Poudaril je, da je treba na ta zakon gledati v okviru ukrepov proti draginji, ki jih pripravlja strokovna skupina pod taktirko predsednika vlade. "Ta zakon ni edini v sklopu boja proti učinkom draginje, je le eden od kamenčkov v mozaiku, s katerim želimo zaščititi prebivalstvo," je dejal in med drugim spomnil na regulacijo cen energentov. Sindikati pomoč najranljivejšim pozdravljajo. "Opozorili pa smo, da bodo do pomoči upravičeni predvsem prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ter invalidi. Revni zaposleni so torej iz te sheme večinoma izvzeti in ne bodo prejeli pomoči po tem zakonu," je opozoril Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Živahna razprava je bila tudi v zvezi s predlaganimi spremembami štirih davčnih zakonov, ki jih je finančno ministrstvo dalo avgusta v javno obravnavo in predvidevajo razveljavitev dela letos uveljavljenih sprememb pri dohodnini. "S spremembami mislimo resno," je dejal finančni minister Klemen Boštjančič, ki pa je tudi prisluhnil nekaterim izrečenim predlogom in obljubil dodatne spremembe, denimo na področju obdavčitve normirancev ter razširitev nabora upravičencev do posebne olajšave za mlade zaposlene. Vlada z rebalansom predvideva največjo proračunsko porabo do zdaj Vlada je sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna in določila nov razrez odhodkov. Ob predvideni precejšnji rasti prihodkov po novem predvideva okoli 14,5 milijarde evrov odhodkov, skoraj 600 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu. Nova poraba je največja v zgodovini samostojne države.