Snaga (še) ni našla lokacije za trgovino brez embalaže

Lani smo na tem mestu že pisali o inovativnem [konceptu prodajnega objekta](http://instore.si/newsarticle/newsarticle/Snaga-bo-kmalu-odprla-trgovino-brez-embalaze), ki naj bi ga Snaga odprla v Ljubljani. Prva slovenska trgovina brez embalaže bi na rinfuzo prodajala različne vrste žitaric, suho sadje, začimbe, testenine, mila, olje, riž, kavo itd. ![]( )A žal bo potrebno na to očitno še nekoliko počakati, načrt o otvoritvi trgovine pa je prestavljen "Sprva je kazalo, da nam ob podpori Mestne občine Ljubljana ne bo težko najti ustreznega prostora na frekventni lokaciji v središču mesta, potem pa se je izkazalo nasprotno," jepojasnila svetovalka direktorja Nina Sankovič. Snaga in Mestna občina Ljubljana sta v letu, ko je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope 2016, načrtovala odprtje trgovine brez embalaže skupaj s trajnostno naravnanim lokalom in knjižnico reči v središču Ljubljane (alternativno nakupovalno središče). "Začeli smo z iskanjem primernih občinskih prostorov – sprva je kazalo, da s prostori ne bo problem, potem pa se je izkazalo nasprotno. Ostala nam je ena potencialna lokacija, ki pa je bila potem prodana. Ključna težava so torej primerni prostori – teh ni na voljo. Nekatere partnerje (tiste, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki bi jih uresničevali v tem projektu) imamo in zelo se veselimo sodelovanja z njimi, hkrati pa sva se z direktorjem Snage začela pogovarjati tudi s potencialnimi partnerji – vlagatelji, vendar se pogovori kljub njihovemu začetnemu navdušenju žal niso končali z dogovorom. Zamisel se vsem zdi krasna, ampak potem raje vlagajo sredstva v kaj bolj dobičkonosneega. Oglasilo se nam je tudi veliko ponudnikov izdelkov, ki bi jih lahko ponudili v trgovini, zelo pa smo hvaležni tudi za širšo podporo občanov in medijev," je za InStore še povedala Sankovičeva. Ključna težava je tako primeren prostor,"Poslovni načrt z nekaj variacijami je v grobem pripravljen – nekatere elemente smo pripravili sami, sicer pa je v okviru blejskega strateškega foruma, ki je potekal septembra, blejski strateški forum za mlade (Young BSF) kot poslovni izziv sprejel pripravo poslovnega načrta za naš projekt. Trideseterica mladih profesionalcev z različnih področij (na Bledu so se zbrali mladi z Japonske, Švice, Avstrije, ZDA, Iraka, Vietnama, Nemčije, Poljske, Srbije, Hrvaške, Slovaške, Kanade in Slovenije) je v skupinah pripravljala inovativne rešitve za izpeljavo (in tudi nadgradnjo) projekta, ki ostaja želja in namen tako Snage kot MOL, žal pa se to, kljub številnim naporom, zelo kmalu še ne bo zgodilo," je zaključila predstavnica Snage in podala še nekaj podatkov o tem (ne)sojenem projektu. . | Kaj želijo?V središču mesta odpreti trgovino brez embalaže - kupci v njej najdejo različne vrste žitaric, suho sadje, začimbe, testenine, mila, olje, stročnice, riž, sladkarije … Kupci prinesejo embalažo od doma, jo najprej stehtajo, nato pa stehtajo še z živili napolnjene posode in plačajo, kolikor so dejansko kupili. Če lastne embalaže ne prinesejo s seboj, je v trgovini na voljo embalaža za večkratno uporabo (bombažne vrečke, steklena posoda …). V povezavi s trgovino nastajajo zelena delovna mesta, ima majhen okoljski odtis, saj večina pridelkov ni prepotovala dolgih razdalj (izdelki temeljijo na lokalni pridelavi, kar ni lokalno pridelano, je iz pravične trgovine), ne povzroča dodatnih odpadkov in kupcem ponuja lokalno, zdravo hrano po enakih ali nižjih cenah kot druge trgovine. Za uresničitev dejavnosti bi potrebovali ustrezen prostor na frekventni lokaciji v središču mesta. Odpreti večnamensko kavarno, v kateri bi uveljavljali načela ponovne uporabe, upciklikliranja, pravične trgovine in socialnega vključevanja. Oprema (pohištvo, posodje, dekor, svetila itd.) je iz ponovne uporabe ter je tudi naprodaj. Del izdelkov je upcikliran – (umetniško) nadgrajen ali mu je spremenjena namembnost. Ponudba kavarne (kava, sokovi, sladice, prigrizki) temelji na lokalno pridelani hrani in izdelkih/surovinah iz pravične trgovine. Ker ustvarjalnemu, zadovoljnemu potrošniku ni več najbolj pomembno, kaj ima ali kaj kupi, ampak kaj lahko sam naredi, preuredi in (po)ustvari, v kavarni spodbujamo učenje ročnih spretnosti, kot so šivanje, kvačkanje ali pletenje, organiziramo pop-up popravljalnice manjših predmetov, dogodke zamenjav (swap parties) oblačil, modnih dodatkov, igrač ipd. V delo v kavarni bi zaposlovali tudi težje zaposljive osebe in osebe s posebnimi potrebami.V izposojevalnici/knjižnici stvari bi bile po načelu knjižnične izposoje na voljo stvari, ki jih ljudje potrebujemo zgolj občasno oziroma samo za določen čas (hišno in vrtno orodje - kladiva, škarje za živo mejo, brusilni aparati ipd., daljnogledi, mikroskopi, gospodinjski aparati, šivalni stroji ipd.). Koncept alternativnega nakupovalnega središča je del Snagine dolgoročne strategije, katere namen je spreminjati potrošniške vzorce tako, da postanemo bolj kritični in odgovorni potrošniki/porabniki.Na eni strani smo tisti, ki izbiramo, kupujemo in porabljamo, na drugi tisti, ki za nas šivajo poceni oblačila, izkopavajo strupene kovine za naše pametne telefone in v suženjskih razmerah pridelujejo kakav, riž in kavo. Za spreminjanje miselnosti in navad pa ni dovolj samo komuniciranje (te teme so pomemben del vsakega obiska šole, vrtca itd. na Snagi; letos je bilo v Snagin interaktivni program vključenih blizu tri tisoč predšolskih otrok, šolarjev in dijakov. Poleg tega o tem ozaveščamo prek različnih dogodkov v ČS, skupnih aktivnosti z NVO in drugimi organizacijami, Snagine vsakoletne publikacije – Snagazina …), pač pa tudi infrastruktura, ki ponuja boljše nakupovalne izbire in omogoča preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovno uporabo v praksi. |