Slovensko gospodarstvo (še) tone

![]( )Statistični urad je objavil, da se je bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji v letošnjem tretjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,6 odstotka. V prvih devetih mesecih se je obseg BDP v letni primerjavi skrčil za 2,2 odstotka. Na gospodarsko dejavnost še vedno negativno vpliva domače povpraševanje, ki se sicer počasi stabilizira, pozitivno pa izvoz.Trošenje gospodinjstev se je zmanjšalo za tri odstotke BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem stagniral, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa se je zmanjšal za 1,3 odstotka. Gospodarske razmere v Sloveniji se v tretjem četrtletju niso bistveno spremenile, ugotavljajo državni statistiki. Na gospodarsko aktivnost je podobno kot v prejšnjih četrtletjih negativno vplivalo domače povpraševanje, ki pa se vendarle počasi stabilizira. Domače trošenje se je tako zmanjšalo v nekoliko manjši meri kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 2,8 odstotka. Trošenje gospodinjstev se je zmanjšalo za tri odstotke. Trošenje trajnih proizvodov se je v tretjem četrtletju po povečanju v drugem četrtletju znova zmanjšalo (-4,9 odstotka), nadaljevalo pa se je tudi zmanjšanje trošenja drugih proizvodov (-2,4 odstotka). Znova je nazadovalo tudi trošenje države (-3,4 odstotka). Nekoliko bolj kot v predhodnih dveh četrtletjih so se skrčile bruto investicije v osnovna sredstva, in sicer za 4,4 odstotka. Vpliv posamičnih večjih nakupov investicijskih proizvodov v tujini, kot so transportna oprema in stroji, se zmanjšuje. Za nekoliko manj pa so se tokrat zmanjšale investicije v gradbene objekte (-7,1 odstotka). Večji padec BDP je znova preprečilo zunanje povpraševanje. Izvoz se je povečal že peto četrtletje zapored, tokrat za 4,9 odstotka. Po šestem zaporednem krčenju uvoza se je ta v minulem četrtletju le povečal, in sicer za 2,6 odstotka. Saldo menjave s tujino je k rasti prispeval enako kot v predhodnem četrtletju, to je 1,9 odstotne točke. Ugodni pogoji menjave, izvozne cene so za 1,5 odstotka višje od uvoznih, so se nadaljevali tudi v tretjem četrtletju, kar je znova dobro vplivalo na dodano vrednost gospodarstva ter s tem na neto davke na proizvode. Dodana vrednost se je v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 1,2 odstotka, v gradbeništvu pa za 6,6 odstotka, kar je bistveno manj kot v predhodnem četrtletju, ko se je za 11 odstotkov. Dodana vrednost gostinstva se je po sedmih zaporednih padcih znova povečala, in sicer za 2,5 odstotka. Neto davki so se predvsem zaradi davka na dodano vrednost okrepili za 3,5 odstotka