Slovenski in hrvaški sindikat delavcev migrantov o problematiki čezmejnih delavcev

Predstavniki slovenskega in hrvaškega sindikata delavcev migrantov so se na prvem skupnem sestanku pogovarjali o problematiki čezmejnih delavcev, obdavčevanju njihovih dohodkov ter odnosu davčnih uradov do čezmejnih delavcev.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/aderta.webp) Ugotovili so, da imajo zelo podobne težave pri obdavčevanju tujih dohodkov. Predsednik slovenskega sindikata Mario Fekonja in predsednik hrvaškega sindikata Franja Lazarja sta sklenila, da bodo v bodoče sodelovali predvsem pri izmenjavi mnenj in izkušenj za reševanje težav na nacionalni ravni. Sestavili bodo tudi skupni dokument, ki ga bodo naslovili na OECD, Evropsko komisijo in evropske poslance, so sporočili. "Že ob sami omembi težav hrvaških kolegov je bilo razvidno, da se hrvaški davčni organ pri svojem ravnanju zgleduje po slovenskem. Tudi hrvaški kolegi izpostavljajo povsem samovoljno ravnanje posameznih davčnih uradov, kar jim bo tako kot nam močno otežilo delo, proces rešitve problematike pa podaljšalo," je povzel Fekonja. Kot je dodal, je je OECD pristojna institucija, ki v svoji vzorčni bilateralni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja določa možne in dopustne izbire načinov obdavčevanja posamezne države podpisnice. "Najpogosteje je v bilateralnih pogodbah uporabljen sistem navadnega odbitka, kar pa je za čezmejnega delavca Slovenije in Hrvaške škodljivo. Bolj primeren bi bil način izvzetja s progresijo," je ocenil. Predvsem v Sloveniji je največja težava pri obravnavi stroškov v zvezi z delom, saj čezmejni delavec ni enako obravnavan kot slovenski delavec, zaposlen v Sloveniji. Slednji namreč prejme stroške v neobdavčeni obliki, medtem ko čezmejni delavec zgolj kot olajšavo, je opozoril in dodal, da imajo določeni dohodki denimo v Avstriji lastnosti socialnega transferja, ki ga delavec prejem za ali zaradi otroka, Slovenija pa mu pa ta znesek obdavči po 100-odstotni stopnji. Predsednik Sindikata delavcev migrantov Hrvaške Franjo Lazar je izpostavil nesporazume glede rezidentstva ter načina davčne obravnave dohodkov čezmejnih delavcev pri samoprijavah. Hrvaški davčni organ je namreč pozval vse čezmejne delavce, naj za nazaj napovejo dohodke, dosežene v tujini, pri čemer jim sešteje dohodke za pet let za nazaj, pri tem pa omogoči olajšavo zgolj za eno leto. Tako prihaja do doplačil dohodnine za pet let tudi preko 30.000 evrov. Oba sindikata bosta na naslednjem srečanju, ki ga bo gostil hrvaški sindikat, podpisala tudi namero o sodelovanju in močnejših aktivnostih na ravni EU, so napovedali. Poskušali bodo vzpostaviti tudi kontakt s čezmejnimi delavci Poljske, ki so se s podobno problematiko srečali v preteklem letu, so še dodali.