Slovenska raziskava v (ugledni) reviji Appetite

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/ape.webp)V novembrski številki zelo ugledne revije Appetite je bila objavljena obsežna raziskava televizijskega oglaševanja živil, ki so jo izvedli slovenski raziskovalci v sodelovanju s kolegi iz Avstralije. V raziskavo je bilo zajetih preko 6.000 oglasov za živila, ki so se predvajali na petih televizijskih kanalih, ki so med otroci, starimi 4-9 let, najbolj aktualni. Rezultati raziskave so pokazali, da se je v času otroškega programa, ko se predvajajo na primer risanke in otroške oddaje, oglaševanje živil z manj ugodno hranilno sestavo po sprejetju zakonodajnih omejitev, zmanjšalo. Kljub temu pa oglaševanje takšnih živil ostaja zelo problematično v terminih izven otroškega programa, ko je gledanost s strani otrok prav tako izjemno visoka, zato je v spodnjem sporočilu za javnost več informacij, je sporočila doc. dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko. Rezultati raziskave oglaševanja zdravju manj koristnih živil v času otroškega programa je vse manj, v času največje gledanosti televizije pa vse več V novembrski številki zelo ugledne revije Appetite je bila objavljena obsežna raziskava televizijskega oglaševanja živil, ki so jo izvedli slovenski raziskovalci v sodelovanju s kolegi iz Avstralije. Svetovna zdravstvena organizacija, zaradi naraščanja debelosti, poziva države k sprejemanju ukrepov za omejevanje izpostavljenosti zdravju manj koristnim živilom pri oglaševanju, predvsem pri otrocih. V povezavi s tem je bila v Sloveniji leta 2017 uvedena zakonodaja za omejitev oglaševanja živil z manj ugodno hranilno sestavo v času otroškega programa na televiziji. V okviru raziskovalnega projekta "Sladkor v prehrani", ki ga financirata Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost, smo na Inštitutu za nutricionistiko raziskali vpliv uvedenih ukrepov na izpostavljenost otrok oglasom za živila. V raziskavo je bilo zajetih preko 6.000 oglasov za živila, ki so se predvajali na petih televizijskih kanalih, ki so med otroci, starimi 4-9 let, najbolj aktualni. Preučevano obdobje oglaševanja je zajemalo leto pred sprejetjem zakonodaje za omejevanje oglaševanja med sprejemanjem in še leto po sprejetju. Hranilno sestavo oglaševanih živil smo ovrednotili z modelom za profiliranje živil Svetovne zdravstvene organizacije, ki je tudi osnova smernic za vrednotenje hranilne sestave živil, ki se lahko oglašujejo med otroškim programom, vključenih v Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS), ki v Sloveniji ureja to področje. Rezultati raziskave so pokazali, da se je v času otroškega programa, ko se predvajajo na primer risanke in otroške oddaje, oglaševanje živil z manj ugodno hranilno sestavo po sprejetju zakonodajnih omejitev zmanjšalo. Kljub temu pa oglaševanje takšnih živil ostaja zelo problematično v terminih izven otroškega programa, ko je gledanost s strani otrok prav tako izjemno visoka. V vseh treh letih spremljanja oglaševanja so se na televiziji sicer v z živili povezanimi oglasi najpogosteje oglaševale sladkarije, prehranska dopolnila in pijače. Pogosto oglaševanje zdravju manj koristnih živil v času največje gledanosti TV programov predstavlja izziv tudi za starše, ki naj s svojimi zgledi vzgajajo otroke na način, da so visoko-procesirana živila v prehrano vključujejo le občasno. Debelost med otroci je postala globalni javno-zdravstveni izziv. Prekomerna telesna masa v času otroštva je še posebej tvegana, saj je dokazano, da imajo otroci s prekomerno telesno maso pogosto težave tudi v odrasli dobi. Izpostavljenost otrok oglaševanju živil z manj ugodno hranilno sestavo je pomemben dejavnik, ki lahko dolgoročno vpliva na prehranske preference otrok, njihovo dojemanje hrane ter vzorce prehranjevanja. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je omejevanje oglaševanja živil z manj ugodno hranilno sestavo uvrstila med prednostne aktivnosti v boju za zmanjševanje debelosti in preventivo pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ta izziv je bil prepoznan tudi v Sloveniji, kjer je omejevanje oglaševanja zdravju manj koristnih živil naslovljeno tudi v nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje "Dober tek, Slovenija", naslavljajo pa ga tudi zaveze odgovornosti slovenske živilske industrije, ki jih koordinira Gospodarska zbornica Slovenije. V luči pozivov SZO, je bila sicer tudi v Sloveniji uvedena zakonodajna ureditev tega področja. Leta 2017 so bile na osnovi obstoječega Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS) s strani Ministrstva za zdravje, ob podpori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, sprejete smernice, ki opredeljujejo, katera živila se, glede na njihovo hranilno sestavo, lahko oglašujejo v času otroškega programa na televiziji. Zakon posameznim televizijam nalaga, da na osnovi objavljenih smernic oblikujejo pravila ravnanja v zvezi s tem, z namenom omejevanja izpostavljenosti otrok oglaševanju živil z manj ugodno hranilno sestavo. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: "Smernice temeljijo na modelu profiliranja živil Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, z nekaterimi prilagoditvami za lokalno okolje. Omenjen model profiliranja živil, ki je bil razvit posebej za potrebe omejevanja oglaševanja živil otrokom, živila razvršča v skupine in glede na uvrstitev v skupino ter opredeljene mejne vrednosti za posamezna hranila določa, ali je živilo primerno za oglaševanje otrokom ali ne. Ta isti model smo uporabili tudi v raziskavi v okviru nacionalnega raziskovalnega projekta "Sladkor v prehrani", s katero smo želeli preveriti učinkovitost uvedbe smernic v letu 2017 za zmanjšanje izpostavljenosti otrok oglasom za živila z manj ugodno hranilno sestavo." Projekt še poteka, financirata pa ga Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Raziskavo smo izvedli v sodelovanju z mednarodno iniciativo INFORMAS, ki se ukvarja z raziskavami, monitoringom in podporo pri ukrepanju v zvezi s preprečevanjem debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni, v kateri sodeluje tudi Inštitut za nutricionistiko. V okviru INFORMAS je vzpostavljen poseben modul za mednarodni monitoring oglaševanja živil, ki ga vodi Dr. Bridget Kelly Gillott, Univerza v Wollongongu, Avstralija: "V naših mednarodnih raziskavah smo opazili, da so največji oglaševalci zdravju manj koristnih živil zelo pogosto velike multinacionalke z izjemnimi proračuni in veliko politično močjo, kar omejuje možnosti in pripravljenost deležnikov, da bi sprejeli bolj učinkovite ukrepe za zaščito otrok pred tovrstnim oglaševanjem." Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: "Kot ključno presečno leto za izvajanje raziskave v Sloveniji smo izbrali leto 2017, ko so bile uveljavljene Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili, v raziskavo pa smo zajeli še leto pred in leto po uveljavitvi smernic. Z upoštevanjem raziskovalne metodologije, razvite v okviru SZO in iniciative INFORMAS, smo v raziskavo zajeli 1.652 ur televizijskega programa in 6.479 oglasov za živila. V vsakem letu smo obravnavali oglase na petih televizijskih kanalih, ki so bili najpopularnejši med otroci starostne skupine 4-9 let." Živa Lavriša, Inštitut za nutricionistiko: "Ugotovili smo, da se je predvajanje oglasov za živila z manj ugodno hranilno sestavo v času otroškega programa (risanke, otroške oddaje ipd.) v primerjavi s časom pred uveljavitvijo zakonodajne ureditve tega področja sicer zmanjšalo, vendar ostajajo problematični z vidika izpostavljenosti otrok tovrstnim oglasom termini gledanosti, v katerih se sicer ne predvaja otroški program, vendar je prisotnost otrok pred TV ekrani kljub temu zelo visoka. Sem sodijo tudi večerni termini, ko so pred TV zasloni pogosto skupaj odrasli in otroci, vendar v tem času oglaševanje živil ni omejeno. V vseh treh letih, vključenih v raziskavo, so se na televiziji najpogosteje oglaševale različne sladkarije, sledili so oglasi za trgovine in supermarkete ter prehranska dopolnila in pijače. Uveljavljena pravila so optično pomagala, da so otroci manj izpostavljeni oglasom za živila v času risank in drugega otroškega programa, žal pa se ni zmanjšala celokupna izpostavljenost otrok oglaševanju zdravju manj koristnih živil. Obseg oglaševanja takšnih živil v t.i. "prime timu" - času največje gledanosti - je namreč visok." Leta 2017 uveljavljene Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili predstavljajo izjemno pomembno orodje za omejevanje oglaševanja živil z manj ugodno hranilno sestavo otrokom, kar predstavlja pomemben korak v boju proti debelosti in razvoju nenalezljivih kroničnih bolezni, ki so veliko breme razvitega sveta, tudi v Sloveniji. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: "Glede na to, da so smernice že pripravljene, bi bilo smotrno obseg njihove uporabe še razširiti, vendar pri tem naletimo na omejitve evropske zakonodaje in prostega trga blaga. Ne glede na to bi bilo v prihodnosti potrebno razmišljati ne le o še boljši zaščiti otrok pred televizorji, temveč tudi o omejevanju oglaševanja zdravju manj koristnih živil na sodobnih informacijskih kanalih, vključno z internetom in različnimi mobilnimi aplikacijami. Dotlej pa ostaja ključna vloga staršev in drugih, vključenih v vzgojo in izobraževanje otrok, da otrokom privzgojimo zdrave prehranske navade in jih naučimo zavedanja o pomembnosti pestre in uravnotežene prehrane, ter da so visoko-procesirana živila namenjena le občasnemu uživanju."