Skupščina GZS z novim predsednikom tudi o prednostih precepljenosti

Člani skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so na današnji seji za novega predsednika izvolili Huga Bosia. Sprejeli so tudi plan dela za leto 2022, o vplivu in posledicah epidemije covida-19 na družbo in posameznika ter pomenu cepljenja pa je spregovoril imunolog Alojz Ihan, so sporočili iz GZS.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/GZS.webp) Dimitrij Zadel je po odhodu iz Luke Koper odstopil z mesta predsednika in člana skupščine GZS, zato je skupščina na današnji seji za novega predsednika izvolila Huga Bosia. Pregled dosedanjih aktivnosti zbornice je na skupščini podal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti. Med ključnimi vsebinami je izpostavil protikoronske ukrepe in s tem povezane aktivnosti. Cepljenje je označil kot "edino resno orožje v tem trenutku, da se izognemo naslednjim valom okužb". Med pomembnimi tematikami je med drugim izpostavil problematiko cen energentov in surovin, pa tudi pomanjkanje kadrov, minimalno plačo, razvojno kapico in okoljsko zakonodajo. Pri načrtu za okrevanje in odpornost je pojasnil, da naj bi bili prvi razpisi objavljeni v prvem kvartalu 2022, pri čemer skuša GZS z razpisovalci uskladiti, da ne bi prihajalo do podvajanj in časovnih prekrivanj med posameznimi razpisi. Skupščina GZS je na seji obravnavala in sprejela tudi predlog plana za naslednje leto. Cantarutti je ob tem usmerjenost v trajnost, inovativnost in digitalno poslovno preobrazbo članov GZS ter širšega gospodarstva označil kot več let trajajoč proces. Med ključnimi področji je izpostavil še trg dela in socialni dialog. Cantarutti je dodal še, da GZS za vrh slovenskega gospodarstva, ki naj bi bil 20. januarja 2022, pripravlja predloge ključnih ukrepov, pomembnih za razvoj slovenskega gospodarstva, ki bodo podkrepljeni z argumenti, cilji, nosilci, pa tudi s pravnimi podlagami. Predsednik skupščine Bosio je plan označil kot ambiciozno zastavljen. Člane je ob tem pozval, da se s svojimi pobudami, predlogi, zahtevami in željami aktivno pridružijo prizadevanjem za dosego zastavljenih ciljev, so zapisali na GZS. Prisotne pa je na skupščini nagovoril tudi imunolog Ihan. Izpostavil je pomen cepljenja za skrajšanje časa, ko "se vzpostavi ravnovesje med novim virusom in zanj občutljivo (človeško) vrsto". Brez cepiva bi to obdobje lahko trajalo tudi pet do deset let, je menil in dodal, da je malo verjetno, da bi gospodarstvo to zdržalo. Zaradi covida-19 naj bi do letošnjega novembra umrlo 15 milijonov ljudi. "To so številke, ki so nesprejemljive za našo kulturo in zahodno civilizacijo," je bil jasen. Na podatkih je pojasnil odziv na bolezen pri cepljenih in necepljenih. Razlika v hospitalizaciji in smrtnosti je ne glede na starost pet- do desetkratna. "Cepiva absolutno delujejo," je dejal in dodal, da bi po po njegovem mnenju slovenski cilj moral biti vsaj povprečni rezultat EU glede precepljenosti in protivirusnih ukrepov. Prepričan je, da je zato tudi v podjetjih nujna jasna podpora vodstva cepljenju. "Ukrepi za preprečevanje okužb, doseganje precepljenosti in varnosti na delovnem mestu so najboljše sporočilo vodstva, da bo epidemičnemu zastoju sledil nov razvojni ciklus podjetja in nove priložnosti za zaposlene," je še dodal Ihan.