Si lahko privoščimo novo trajnostno kmetijsko politiko?

Kako škodljiva je v resnici živinoreja? Bomo prenehali jesti meso? Gospodarsko interesno združenje Mesne industrije Slovenije je v sodelovanju z strokovnjaki Biotehniške fakultete in Kmetijskega Inštituta Slovenije pripravilo strokovno razlago tez, ki sta jih pripadnika slovenskega veganskega društva pod naslovom "Čas je za novo – trajnostno - prehransko politiko", postavila na portalu predlagam.vladi.si. Tukaj je uradni odziv GIZ Mesne industrije Slovenije.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/-314-Meso-i-zdravlje[1].webp) Na vladnem portalu [predlagam.vladi.si](http://predlagam.vladi.si/) je moč prebrati pobudo z naslovom Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko za rešitev zagat našega planeta – uvajanje veganstva in krčenje živinoreje. V demokratični družbi ne motijo pobude drugače mislečih manjšin, vendar morajo temeljiti na korektnih dejstvih in namenih, zato je v smislu celovite obveščenosti tem predlogom potrebno dodati nekatera dejstva. Najprej o prehranskih mitih, o katerih je bil 19. aprila letos na biotehniški fakulteti v Ljubljani organiziran zelo aktualen seminar, na katerem so predavatelji te fakultete s svojimi prispevki osvetlili zmote, ki se vse pogosteje pojavljajo v javnosti. Mediji so se teme sicer lotili, vendar nihče med njimi ni dovolj jasno povzel ključnega sporočila, ki v marsičem zadeva uvodoma omenjeno in vedno glasnejšo pobudo: varna je le prosto izbrana in skrbno nadzorovana veganska prehrana brez finančnih omejitev. Ob tem se moramo vprašati, kako v družbo, ki se še vedno ubada z relativno nizkim BDP in minimalno plačo dobrih 600 evrov, uvesti način prehranjevanja, ki v strokovnih krogih velja za nevaren in drag način prehranjevanja, ki si ga lahko privoščijo le izbranci. Duh prav tega stališča je zavzelo veliko prehranskih avtoritet, med njimi tudi nemško prehransko društvo, ki vegansko prehrano zelo odločno prepoveduje za dojenčke, odsvetuje nosečnicam in doječim materam, otrokom, mladostnikom, starostnikom in vsem tistim, ki si zaradi finančnih omejitev ne morejo privoščiti rednega nadzora nad vnosom kritičnih hranil pri zdravniku in dopolnjevanje prehrane z ustreznimi prehranskimi dopolnil. Predlagatelji pobude Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko so predlagali zakonsko stigmatizacijo in ukinitev industrijske živinoreje. Prav ta način reje živali je imel v Sloveniji (kjer, roko na srce, ni kaj dosti industrijskega) za posledico to, da meso ni več hrana rezervirana predvsem za elito, ampak si ga danes lahko privošči že skoraj vsak. S tem si lahko tudi uravnoteži svojo dnevno prehrano na cenovno sprejemljiv način, brez rednih obiskov prehranskih svetovalcev in sintetičnih dodatkov, katerih dejanskega vpliva na zdravje še ne poznamo. Povod za tak predlog naj bi bili škodljivi vplivi živinoreje na okolje, ki da prispevajo k podnebnim spremembam. Seveda je težko zanikati dejstvo, da prevelika koncentracija živali brez ustreznih zaščitnih okoljskih ukrepov lahko predstavlja grožnjo okolju. Vendar so vsi"veliki" živinorejski obrati v Sloveniji že leta 2013 morali izpolnjevati evropsko direktivo IPPC, ki pomeni družbeno sprejemljivo okoljsko normo. Pri tem je treba vedeti, da živinoreja v Sloveniji k skupnim izpustom toplogrednih plinov prispeva manj kot 8 odstotkov, to pa je štirikrat manj kot izpusti prometa, kažejo letošnji podatki Kmetijskega inštituta Slovenije. Zato bi bilo ukinjanje živinoreje s slabo premišljenim dekretom prej strel v koleno kot rešitev okoljskih zagat. Ne nazadnje, prašičev že zdaj priredimo le za slabo tretjino lastnih potreb, ukinjanje govedoreje pa bi povzročilo zaraščanje obsežnih travniških površin, kar bi med drugim predstavljalo tudi resno grožnjo travniškim habitatom. Slovenija je pretežno gozdnata in hribovita dežela, ki razpolaga z okoli 2.300 kvadratnimi metri kmetijskih zemljišč na prebivalca. Od tega jih je le nekaj več kot 800 kvadratnih metrov primernih za poljedelstvo, več kot 1.300 kvadratnih metrov pa jih je mogoče izkoriščati predvsem za živinorejo. Naj bi se torej zaradi takšnih idej odrekli dobri polovici vseh površin, na katerih se lahko sami oskrbujemo s hrano? Brez živinoreje ali dodatnih posegov v fosilno dediščino naših zanamcev, si je tudi težko predstavljati učinkovito poljedelstvo, saj je ta precej nedeljiv del rodovitnosti tal, ki temelji na kroženju organskih substanc, kar je eden osnovnih načel trajnostnega kmetijstva. V GIZ Mesne industrije pozivamo k zavedanju, da parcialni interesi marginalnih manjšin sicer lahko škodujejo kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja. In ker je okolje le eno, lahko podnebne spremembe rešimo le z globalnim premikom, k temu pa nasilno krčenje slovenske živinoreje prav gotovo ne more prispevati.