Šefčovič:"Veliko prostora za izboljšavo sistema reciklaže"

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/Mar.webp)Danes je podjetje Kofola organiziralo spletno novinarsko konferenco z direktorjem Radenske Adriatic Mariánom Šefčevićem, ki je na hitro povzel dosežke za leto 2020 na področju realiziranja trajnostne strategije. Ta je tudi osnova za njihovo vizijo v prihodnosti, nato so sledila novinarska vprašanja. Kako bi ocenili lansko poslovanje v času koronakrize? O poslovanju še ni centralnega poročila, ki ga bomo objavili v aprilu, lahko pa že sedaj okvirno rečem, da smo približno na enakih oz. podobnih številkah kot prej. V zadnjih letih smo se usmerili v razvoj gastro segmenta in v horeco ter razvoj posla v turizmu na Hrvaškem, kjer pa smo bili seveda tako kot ostali močno prizadeti zaradi korone. To, kar smo izgubili, smo se trudili nadoknaditi z zniževanjem stroškov. Podjetje je zdravo za nadaljnji razvoj in v naslednjih dveh, treh letih moramo nadgraditi tisto, kar imamo. Imam občutek, da bo ta kriza trajala še kar nekaj časa in da nas tudi zaradi tega čaka še več izzivov kot 2020.Pričakujem, da bomo v letu 2021 zaradi inflacije in vsega kar gre zraven, prizadeti vsi in da se bo vse skupaj zavleklo tudi v 2022. Koliko denarja namenjate za zelene projekte na letni ravni in načrt za 5 let naprej? Nimamo takega konkretnega načrta, da bi načrtno investirali milijon, dva… Delamo pa projekte, ki stanejo 20.,30, ali 40.0000 evrov, a je v vse vloženega tudi veliko truda zaposlenih. Ko prihranimo npr. cca. 30 ton plastike z našim trajnostnim poslovanjem lahko to obrnemo tako, da smo na nek način s tem privarčevali oz. zaslužili. Po drugi strani je reciklirana plastika skoraj enkrat dražja in tako z nekaterimi prihranki tudi na tak način plačamo nekaj drugega, kar smo in bomo naredili. Seveda nam gre pri vsem tem bolj za to, da dosežemo drug namen in inovacije. Potrošnikova ozaveščenost je vedno večja. Ali prodate več v stekleni ali plastični embalaži? Razmerje je nekje 30:70%, pri čemer je 30% steklene embalaže, temnega stekla. Npr. male stekleničke smo jih uvedli lani nekje oktobra, a je kasneje kmalu prišlo žal do"lockdowna". Imamo zelo pozitivne odzive glede embalaže. Radenska je prisotna na vseh kontinentih in je ni praktično samo v Južni Ameriki oz.Afriki. Ali lahko pričakujemo vstop Radenske na kake nove trge oz.države? Vedno so cilji širjenja, a realno z vidika covid-a, bomo predvsem stabilizirali trenutni posel. Seveda pa se ne bojimo priložnosti in si vse ponudbe glede širitve poslovanja vedno podrobno ogledamo. Koliko plastenk se po porabi reciklira in koliko energije gre za ta namen ter koliko so plastenke iz plastike za vas kot proizvajalce cenejše od steklene? Glede recikliranja ta trenutek nimam v glavi številke, a tudi kot predsednik Združenja proizvajalcev pijač v Sloveniji vam lahko povem, da smo ravno prejšnji teden opravili veliko raziskavo o tem koliko in kako se reciklira. Poglobili smo se v to tematiko in kmalu bomo rezultate te raziskave tudi predstavili javno ampak lahko pa generalno povem, da imamo veliko prostora za izboljšavo sistema reciklaže. Sistem v Sloveniji ni slab in tudi ozaveščenost vedno večja, a moramo delati še več na pozivih potrošnikom k trajnostni uporabi. | Drevesa so sadili tudi na domačih vrtovihMarián Šefčovič je ponosen glede glede akcije sajenja dreves med avgustom in oktobrom pod sloganom Bolj zelena Slovenija. Od vsake prodane vračljive litrske steklenice Radenske (Kraljevi vrelec, Petanjski vrelec ali Naturelle) so del sredstev namenili za 10.000 novih dreves v slovenskih gozdovih. Podobno akcijo, imenovano Kap po kap šuma so v sodelovanju s hrvaško zvezo tabornikov, znotraj projekta Boranka, izvedla tudi na Hrvaškem. A to ni bilo vse, saj so to počeli tudi njihovi zaposleni – doma. O tem je direktor povedal:"Zaposleni so se veselili sajenja dreves. Tega pričakovanja jim nismo mogli odvzeti. Zato smo poiskali novo rešitev in z njo nadgradili tudi akcijo samo. Zaposlenim smo ponudili dodatna drevesa in jih povabili, da jih zasadijo na svojem vrtu, pojasnjuje. Več kot 240 mladih sadik drevesa rdeči hrast je nato dobilo svoje mesto na vrtovih zaposlenih." |