STA:"Martinovo praznik vinarjev, a skrbi zaradi draginje prihajajo"

Novinar STA Gregor Mlakar se je lotil tematike vinarstva in prihajajočega praznika vinarjev, a tudi časa, ki sledi...![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/vino3.webp) Martinovo je za vinarje zaključek leta, čas za obračune o tem, kakšna je bila letina, ter za veselje, da je uspela še ena dobra sezona, je v pogovoru za STA povedal direktor Vinske družbe Slovenije in prvi mož sežanskega podjetja Vinakras Marjan Colja. Ob tem je poudaril, da je vsako leto nov izziv, zlasti v času vsesplošne draginje. Letošnji vinski letnik zahteven in količinsko slabši kot lani Po Coljevih besedah je bil letošnji letnik precej zahteven. Na Štajerskem je vinogradnike spomladi pestila peronospora, pozneje pa je zlasti Primorsko prizadela suša, ki je precej zdesetkala zgodnje sorte. Na ravni celotne države ocenjujejo, da je bil pridelek v primerjavi z letom prej, ko so v Sloveniji po podatkih statističnega urada pridelali okoli 84.000 ton grozdja, za okoli desetino manjši. "Ni ravno hud padec, je pa res, da sta bila zdaj zaporedoma dva letnika, ki nista bila preveč bogata, zato vinarji večjih zalog vina trenutno nimajo in bodo prišli ravno skozi," je dejal Colja in dodal, da je kakovost po lanski vrhunski letos nekje v povprečju zadnjih let. Čeprav Colja pravi, da večjih zalog vina slovenski vinarji nimajo, to po njegovih besedah ne pomeni, da ga bodo prodali z lahkoto, saj je na prodaji treba delati zelo veliko. Veseli ga, da največji izvozniki vina, kot so družbe P&F Wineries, Goriška Brda in Vinakoper, pravijo, da jim izvoz letos raste v povprečju za okoli deset odstotkov, kar pomaga tudi manjšim in družinskim vinarjem, ki s tem dobijo več prostora na domačem trgu. "Zato je treba delati v smeri pospeševanja izvoza in tukaj se mora država zavedati, da nam mora pomagati. Ne rečem, da tega ne počne, a je treba usmeriti še več naporov, da naredimo neko generično promocijsko telo, ki bo pomagalo izvozu slovenskega vina," je dejal direktor Vinakrasa. Vinarje po pandemiji še bolj udarila draginja Potem ko je vinarje zadnji dve leti prizadela pandemija, zlasti ko gre za prodajo gostinskemu in hotelskemu sektorju, je zdaj tudi po njih udarila energetska in splošna draginja. Po Coljevih besedah je to za njih hujši udarec, ki mu še ni videti konca. Deležni so namreč višanja cen energentov, še posebej pa je problematično višanje stroškov repromateriala, ki ga včasih sploh ni mogoče dobiti. Izpostavil je primer nabave steklenic, katerih cene so ob vsaki dobavi višje, pri čemer se zaradi pomanjkanja z dobavitelji sploh ne morejo pogajati. Po drugi strani pa vinarji zelo težko dvigujejo cene vin, saj je kupna moč v Sloveniji zelo omejena, ljudje pa se lažje odrečejo kakovostni vinski kapljici kot nujnejšim prehranskim in drugim izdelkom. "Še huje, kupovati začnejo nizkocenovno, s tem pa ponavadi tuje vino," je dodal Colja, ki tudi v tem primeru pričakuje pomoč države sektorju, kakor celotnemu slovenskemu gospodarstvu, ki je v enakih težavah. Cene vina v Sloveniji so, tako Colja, še vedno bolj ali manj na ravni preteklih let, nekateri so sicer malenkost dvignili cene, a večinoma še vedno čakajo, kaj se bo zgodilo na trgovskih policah. Ob tem si želi, da bi politika tudi nekoliko manj ustvarjala vzdušje hude krize. Razmere z letošnjo letino podobne po vsej EU Tudi na kmetijskem ministrstvu so za STA ocenili, da bo glede na prve ocene in podatke letošnji letnik količinsko dokaj povprečen oziroma celo malenkost manjši od petletnega povprečja, kakovostno pa dober. Uradni podatki bodo sicer na voljo konec meseca, saj se rok za prijavo pridelka v register pridelovalcev grozdja in vina izteče 20. novembra. "Glede na prve ocene Evropske komisije so zelo podobne razmere tudi v drugih članicah. Na evropski ravni je tako pričakovati za okoli dva odstotka manjši pridelek od petletnega povprečja, ki pa bo zelo dobre kakovosti," so povedali na ministrstvu. Uprava za zaščito in reševanje je sicer na pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije sredi avgusta pripravila sklep o začetku ocenjevanja škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic suše, končna ocena škode pa je še v postopku potrjevanja. Takoj ko jih potrdita državna komisija in vlada, bodo znani tudi uradni podatki o oceni posledic, nato pa bodo na ministrstvu pripravili program odprave posledic, na podlagi katerega bodo najbolj prizadetim izplačali finančno pomoč, so pojasnili. Na kmetijskem ministrstvu se zavedajo tudi resnosti aktualne energetske in splošne draginje, zato spremljajo stanje na kmetijskih trgih in pripravljamo omilitvene ukrepe. Kot so spomnili, je vlada zaradi rasti cen goriv, elektrike in repromateriala sprejela ukrepe v višini skoraj 22,3 milijona evrov za pomoč kmetijskemu in ribiškemu sektorju, med temi je tudi pomoč pri pogonskih gorivih in na področju gnojil. Na kmetijskem ministrstvu za še več povezovanja v sektorju Slovenija sicer po njihovih podatkih letno proizvede od 63 do 89 milijonov litrov vina, od tega je petina namenjena samooskrbi, ostalo je registrirana pridelava. Slovenija je na vinskem področju samooskrbna v kar 95 odstotkih, kljub temu pa letno uvozi od 8,5 do deset milijonov litrov, predvsem tistega brez porekla, ki ga glede na strukturo pridelave primanjkuje. Slovenski vinarji po drugi strani izvozijo od pet do šest milijonov litrov vina s poreklom. Kot pravijo na resornem ministrstvu, bi v tej panogi želeli še več oziroma boljšega združevanja pridelovalcev za skupni nastop na trgu in izboljšanja položaja pridelovalcev v verigi, slovenska vina pa po njihovem tudi še niso dosegla ustrezne stopnje prepoznavnosti. "V prihodnjem strateškem načrtu bo zato več poudarka na krepitvi naložb, zlasti v prestrukturiranje vinogradov in povečanje velikostne strukture vinogradov, prilagoditvi tehnologije pridelave novim razmeram, kot tudi na upravljanju in obvladovanju tveganj," še pojasnjujejo in dodajajo, da bodo hkrati spodbujali nadaljnje povezovanje pridelovalcev in nadaljevali s promocijskimi aktivnostmi. Povprečni Slovenec lani porabil 35 litrov vina Ob letošnjem martinovem je z nekaj zanimivimi podatki postregel tudi statistični urad. Leta 2021 je na približno 15.000 hektarjih vinogradov raslo skoraj 59 milijonov trsov, prevladovale pa so bele sorte grozdja, ki jih je bilo dobri dve tretjini. Skupni pridelek je bil lani za petino manjši od predhodne letine, ki je veljala za dobro. Letošnji pričakovani povprečni pridelek grozdja naj bi bil, kot omenjeno, slabši od lanskega. Sicer pa je povprečni prebivalec Slovenije po podatkih statistikov lani porabil 35 litrov vina, od tega 66 odstotkov belega. V trgovini smo za nakup litra namiznega vina odšteli povprečno 1,87 evra, za nakup litra kakovostnega vina pa 4,59 evra. V gostinskem lokalu je bilo za liter kakovostnega vina treba odšteti 16,07 evra. In še en zanimiv podatek - v Sloveniji je trenutno 8610 moških z imenom Martin in 7312 žensk z imenom Martina. Posebej vesel bo petek za 5672 Slovencev, ki bodo hkrati z martinovim praznovali tudi svoj rojstni dan, med temi pa je 178 Martinov in 176 Martin.