Resolucija: "Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021"

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/hranc.webp)1\. javna predstavitev resolucije o prihodnosti razvoja kmetijstva, pridelave hrane in ohranjanja naravnih virov ter podeželja. 19\. aprila je bila v Ljubljani organizirana prva javna predstavitev Resolucije: Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021. Resolucija predstavlja politično strateški dokument o razvojni usmeritvi slovenske pridelave in predelave hrane ter povezanega podeželskega prostora. Dogodka se je udeležila tudi ministrica Aleksandra Pivec, ki je ob predstavitvi Resolucije dejala. "Pri tem ne izhajamo samo iz potreb kmetijstva, ampak želimo oblikovati okvir, ki bo temeljil na družbenih potrebah." Namen dogodka je bilo spodbuditi široko razpravo o ključnih predlogih Resolucije z vsemi relevantnimi deležniki s področja kmetijstva, živilske industrije, okolja in širše družbe. Predstavitve in razprave so se udeležili številni predstavniki kmetov, živilsko-predelovalne industrije, nevladnih organizacij, izobraževalnih institucij in drugi. Na Biotehniški fakulteti je tako potekala 1. javna predstavitev Resolucije: "Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021". Namen dogodka je bil odpreti široko razpravo o ključnih predlogih Resolucije z vsemi relevantnimi deležniki s področja kmetijstva, živilske industrije, okolja in širše družbe. Resolucija opredeljuje ključne razvojne smernice kmetijskega sektorja in z njim povezanih dejavnosti, vključno s podeželjem v obdobju po letu 2021. Z opredelitvijo ciljev ter načel bodočega razvoja se postavlja nov koncept, ki v ospredje postavlja zahteve in pričakovanja družbe do kmetijstva z vidika zagotavljanja varne in kakovostne hrane, varovanja naravnih virov in odziva na podnebne spremembe ter ohranjanja vitalnega podeželja. Resolucija poleg tega predstavlja tudi vsebinski okvir za pripravo Strateškega načrta izvajanja ukrepov Skupne kmetijske politike po 2020. Udeležence je v uvodu nagovorila ministrica in v predstavitvi poudarila, da je Resolucija temeljni okvir za določitev nove strategije, razumevanje izzivov, določitev ciljev in izbiro mehanizmov za prihodnji razvoj kmetijstva in podeželja."Danes smo predstavili ključne spremembe – stavimo na več znanja, vzpostavitev sistemov za prenos znanja, povezovanje, sodelovanje, več kreativnosti, inovativnega pristopa, podjetniške naravnanosti; vse to bo zmanjšalo odvisnost od podpor različnih subvencijskih politik in omogočalo boljše odnose in zagotavljanje primerne ravni dohodka za vse člene vzdolž vertikalne verige." Po besedah ministrice so cilji definirani znotraj štirih skupin ciljev, iz te izhajajo specifični cilji. "Osnovno pozornost je treba nameniti pridelavi in predelavi varne in kakovostne hrane, dvigu samooskrbe ob upoštevanju vseh dejavnikov in naravnih danosti slovenskega podeželja in z vedno večjim poudarkom varovanja naravnih virov in ohranjanja poseljenosti ter vitalnost slovenskega podeželja." Podeželje mora po besedah ministrice postati še bolj atraktivno, znotraj katerega moramo iskati različne sinergije med deležniki, ki v tem prostoru bivajo. "S tem je tudi povezano vrednotenje oz. pogled na kmeta in kmetovanje kot osrednji in pomemben element našega podeželja." Slovensko kmetijstvo je lahko glede na naravne in strukturne danosti, konkurenčno in odporno le ob izraziti usmeritvi v večjo dodano vrednost. Zato po besedah ministrice potrebujemo znanje, ustrezne predelovalne tehnologije ter sodobno in konkurenčno živilsko – pridelovalno industrijo, vse to pa mora temeljiti na podjetniških pristopih in tržni naravnanosti. "Kmetijska gospodarstva morajo biti povezana v lokalne ali širše verige vrednosti, ob sočasni vpetosti v procese pridobivanja, izmenjave in podajanja znanja. Povezovanje med kmeti, zadrugami in živilsko industrijo se mora krepiti," Ministrica je še dejala, da je potreben premislek o nadgradnjah in prenovah obstoječih sistemov povezovanja in prenosa znanj ter poudarek na dolgoročna pogodbena sodelovanja deležnikov. "In razmislek o zaupanju. Brez zaupanja bo nadaljnje sodelovanje obsojeno na propad, tudi če bo še tako podprto z javnimi podporami." Ministrica je zaključila, da je bistvena moč in odpornost vsakega člena, vsakega deležnika v verigi. In verige preskrbe s hrano, so v luči hitrih družbenih sprememb, ekonomskih in socialnih sprememb vitalnega pomena za vse nas, za državo in za slehernega prebivalca Slovenije. V okviru okrogle mize so svoje poglede predstavili Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Jernej Redek, predstavnik Sindikata kmetov Slovenije, Peter Vrisk, predstavnik Zadružne zveze Slovenije, dr. Tatjana Zagorc, predstavnica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, dr. Andrej Simončič, predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije, Doris Letina, predstavnica Zveze podeželske mladine Slovenije in dr. Darja Majkovič, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pogled na reformo SKP 2021–2027 z vidika Evropskega parlamenta je predstavil tudi Franc Bogovič, ki je izpostavil, da je sedaj čas za široko razpravo vseh deležnikov o tem, kakšno bo slovensko kmetijstvo in podeželje leta 2030. V razpravi je bilo med drugim izpostavljeno, da Resolucija naslavlja ključna razvojna vprašanja ter dobro opredeljuje strateške in izvedbene cilje. Zaradi navedenega so Resolucijo označili kot dobro izhodišče za pripravo strateškega načrta ter izvedbenih ukrepov. Vezano na posamezne prioritete je bilo izpostavljeno, da prihaja mlajša generacija z drugačnimi pogledi, zato mora resolucija ustrezno vključevati potrebe mladih. Večji poudarek naj bi se dal tudi podnebnim spremembam ter prispevku drugih sektorskih politik k razvoju podeželja. To naj se doseže z zgodnjim usklajevanjem resorjev pri pripravi programskih dokumentov. Govora je bilo tudi o predlogu Evropske komisije, ki predvideva znižanje razpoložljivih evropskih sredstev za Skupno kmetijsko politiko, zlasti na področju razvoja podeželja. Poudarjeno je bilo, da je potrebno zavedanje v družbi, da je potrebna ustrezna (finančna) podpora, če želimo ohraniti podeželje poseljeno in vitalno. To je predpogoj, da bomo še naprej lahko razvijali turizma v Sloveniji, ki je močno povezano s kakovostno hrano in ohranjeno kulturno pokrajino ter zdravim okoljem. Vsi sogovorniki pa so se tudi strinjali, da ima izboljšanje in prenos znanja velik pomen pri prihodnjem razvoju in potrebnem razvojnem preboju, kot je zaključil prof. dr. Emil Erjavec, ki je povezoval razpravo. P.S. Osnutek resolucije je v javni razpravi do 31. 5. 2019. Zainteresirana javnost lahko komentarje in mnenja na osnutek strateškega načrta posreduje elektronsko na naslov: gp.mkgp(at)gov.si.