Reja in povpraševanje po krškopoljskem prašiču v vzponu

Pasma avtohtonega krškopoljskega prašiča, ki je bila še pred dobrim desetletjem ogrožena, ima prihodnost, njegova reja in povpraševanje po njegovem mesu pa se krepita, je pred drevišnjim občnim zborom Društva rejcev krškopoljskih prašičev v Leskovcu pri Krškem strokovni tajnik društva Andrej Kastelic povedal za STA.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/artui.webp) Krškopoljca v Sloveniji danes gojijo na približno 100 kmetijah. Gre za skupaj približno 550 plemenskih svinj in 80 merjascev, medtem ko je bilo leta 1993 v državi le še trideset plemenskih svinj in pet merjascev krškopoljca, redili pa so ga le na treh kmetijah. Njegova reja raste. Enako tudi povpraševanje po njegovem mesu in izdelkih iz mesa krškopoljca. Gre za konkurenčne in kakovostne izdelke, obstoj pasme in njeno prihodnost pa poleg tržnega zanimanja zagotavlja tudi visoka cena njegovega mesa. Ta sicer ceno navadne svinjine presega za najmanj 30 odstotkov, je dodal Kastelic, sicer tudi vodja oddelka za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto in vodja rejskega programa za pasmo krškopoljskega prašiča. Z rejo krškopoljca je po njegovem kmetom zagotovljen osnovni prihodek. Ta tudi ni odvisen od preostalih razmer na trgu, saj njegova cena ob vseh tržnih nihanjih ostaja enaka. Reja krškopoljca pripomore tudi k samooskrbi s svinjskim mesom, je dodal. Sicer pa je meso krškopoljca, ki je tržno prisotno že v vsej državi, tako zanimivo, da pri njegovi gostinski ponudbi prihaja tudi do zlorab. Proti temu se borijo z omogočanjem sledljivosti mesa, dolgotrajne postopke ugotavljanja porekla pa bi radi v društvu čim bolj skrajšali, je še povedal Kastelic. Na Dolenjskem in v Posavju so sicer zadnja leta sprožili več projektov za večjo prepoznavnost pasme in mesa krškopoljskega prašiča, območno pa so okrepili tudi tovrstno kulinarično ponudbo. Kot je znano, je bila na Dolenjskem in na štajerski strani Posavja nekdaj posebej značilna reja priljubljene domače pasme krškopoljskega ali črnopasastega prašiča. Prvi zapisi o krškopoljcu so iz leta 1851, kljub temu da so pasmo leta 1970 oz. v nekdanji Jugoslaviji prepovedali, pa se je uspela ohraniti. Zakon o živinoreji jo opredeljuje kot avtohtono pasmo, rej teh prašičev a pa je bila za oskrbo domačinov in njihovo preživetje izjemnega pomena. Na omenjenem območju so to pasmo čvrstega mesa in obilne maščobe častili kot malokatero domačo žival. Prašič je bil tudi simbol obilja, bogastva, sreče in zadovoljstva. Krškopoljec je tudi edina ohranjena slovenska avtohtona prašičja pasma. Njen obstanek je bil še pred desetletjem ogrožen, število krškopoljca pa se zadnja leta krepi.