Rast prehranjevanja z vitaminom D

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/uiop.webp)Inštitut za nutricionistiko je v času pandemije Covid-19 izvedel več raziskav, povezanih s preskrbljenostjo prebivalcev Slovenije z vitaminom D in kakovostjo izdelkov na tržišču. Na današnji tiskovni konferenci so bili predstavljeni rezultati zadnjih raziskav. Preverili so tudi kakovost prehranskih dopolnil. Raziskave so pokazale precejšnja sezonska nihanja v preskrbljenosti prebivalcev Slovenije z vitaminom D, pomanjkanje pa je najbolj pogosto v obdobju jeseni in zime. Ker je ustrezna preskrbljenost z vitaminom D ključna za normalno delovanje imunskega sistema, je bil ta problem med pandemijo COVID-19 večkrat javno izpostavljen. To se je odrazilo tudi v obsegu dodajanja vitamina D pri prebivalcih. Raziskava Inštituta za nutricionistiko je namreč pokazala, da se je med aprilom in decembrom 2020 delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki so dodajali vitamin D, povečal iz 33 na 56%. Ob tem velja opozoriti, da je ustrezna preskrbljenost s tem vitaminom pomembna ne glede na epidemijo. Medtem ko je poleti potrebe telesa po vitaminu D možno pokriti z zmerno izpostavljenostjo soncu, pozimi ključni vir vitamina D predstavlja prehrana. Predvsem med novembrom in aprilom je zato pomembno poskrbeti za zadostni vnos vitamina D s prehrano, bodisi z živili ki so naravno bogata ali obogatena z vitaminom D, bodisi z dodajanjem prehrani. Na Inštitutu za nutricionistiko so raziskali tudi kakovost prehranskih dopolnil z vitaminom D, ki jih najpogosteje uživajo prebivalci Slovenije. Med analiziranimi so sicer našli posamezne neskladne izdelke, pri večini pa je bila vsebnost vitamina D skladna z navedbo proizvajalca. Pogostost pomanjkanja vitamina D Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje: "Rezultati nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth so pokazali velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Med novembrom in aprilom je imelo pomanjkanje vitamina D kar 80% odraslih, približno 40% pa celo hudo pomanjkanje. Na ta problem smo javnost opozorili jeseni 2020, v obdobju drugega vala epidemije COVID-19, hkrati pa smo spremljali ozaveščenost prebivalcev in prakse dodajanja vitamina D." Po številnih medijskih poročanjih o pomembnosti preskrbljenosti z vitaminom D je bila med pandemijo pričakovana porast dopolnjevanja prehrane s tem vitaminom, zato je bilo v tem obdobju izvedenih več raziskav. Porast dopolnjevanja prehrane z vitaminom D med pandemijo Inštitut za nutricionistiko je med pandemijo izvedel raziskavo o dopolnjevanju prehrane z dvema zbiranjema podatkov. Izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in Visoka šola za storitve, vodja raziskovalnega projekta Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D "Raziskovali smo dodajanje vitamina D v obdobju pandemije COVID-19. Podatke smo zbirali v obdobju prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji, in sicer aprila in decembra 2020. Med aprilom in decembrom 2020 se je delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki so dodajali vitamin D, povečal iz 33 na 56%. Ocenjujemo, da je ta sprememba pomembno zmanjšala pogostost pomanjkanja tega vitamina med letošnjo zimo, za oceno dolgoročnih vplivov pa bodo potrebne dodatne raziskave. Ker dodajanje previsokih količin vitamina D lahko predstavlja tudi tveganje za zdravje, smo preučevali tudi odmerke vitamina D. Preiskovanci so najpogosteje poročali o dodajanju 25 µg vitamina D (1000 IU) dnevno, zgornjo varno mejo dodajanja (100 µg vitamina D oz. 4000 IU) pa je v obeh obdobjih preseglo približno 5% preiskovancev, ki so poročali dodajanje" Pomembnost preskrbljenosti z vitaminom D za zdravje Osnovna naloga vitamina D je uravnavanje presnove kalcija in fosfatov, pomemben je torej za tvorbo in obnovo kosti. Vitamin D tudi pomembno vpliva na razvoj, delovanje in ohranjanje mišičnih vlaken, na mišične kontrakcije predvsem hitrih mišičnih vlaken, ki se aktivirajo, ko na primer izgubimo ravnotežje. Tako je vitamin D nujno potreben za uspešno preprečevanje padcev in zdravljenje osteoporoze in osteopenije pri starejši populaciji. Zaradi hudega pomanjkanja vitamina D se razvije bolezen mehkih kosti – rahitis pri otrocih in osteomalacija pri odraslih, ki ju običajno spremlja izrazita mišična oslabelost. Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja: "Poleg klasičnih učinkov na kosti in mišice vitamin D poveča tudi prirojeno imunost - odpornost na vdirajoče viruse, bakterije in glive na sluznicah. Na ta način dokazano zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, najbolj učinkovito pri tistih, ki jim je pred nadomeščanjem vitamina D le-tega primanjkovalo. Posebno ogroženi za hudo pomanjkanje vitamina D so prebivalci domov za starejše občane, saj pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Za te smo pripravili priporočila za nadomeščanje vitamina D, saj je v začetku leta zdravstvena zavarovalnica potrdila to novo indikacijo. Zadnja meta-analiza je pokazala, da nadomeščanje vitamina D v zmernih odmerkih 800 – 1000 enot na dan (20 – 25 mikrogramov) za 30% zmanjša pojav akutnih okužb dihal tudi pri starostni skupini do 16 let. Verjetno je dobra preskrbljenost z vitaminom D pomembna tudi za večjo odpornost proti okužbi s COVID. Da bi vitamin D zdravil to bolezen, pa ni dokazov. Vitamin D sicer modulira tudi pridobljeno imunost in zmanjšuje imunski vnetni odgovor. Opazovalne raziskave so pokazale povezave med večjimi koncentracijami vitamina D in manjšo pojavnostjo avtoimunskih bolezni, kot so tip 1 sladkorne bolezni, multipla skleroza, kronična vnetna črevesna bolezen, vendar vzročne povezanosti z randomiziranimi s placebom kontroliranimi študijami z vitaminom D teh učinkov niso uspeli dovolj prepričljivo in enoznačno dokazati. Zadnja meta-analiza je dokazala, da nadomeščanje vitamina D zmanjša umrljivost za rakavimi boleznimi, ne pa obolevnosti za rakom." Ustrezna preskrbljenost z vitaminom D je torej pomembna za splošno zdravje, ne glede na pandemijo COVID-19. Na pomen preskrbljenosti z vitaminom D že od začetka epidemije opozarja tudi Darko Siuka, dr. med. "S povečanjem obsega dodajanja smo letošnjo zimo dosegli bistveno boljšo preskrbljenost z vitaminom D, kljub temu pa je žal pomemben prebivalcev Slovenije še vedno izpostavljen pomanjkanju, kar ob morebitni okužbi s COVID-19 seveda ne more biti koristno. Zato je pomembno, da se preskrbljenost prebivalcev z vitaminom D še izboljša. Ob začetku poletja se bo stanje izboljšalo zaradi s sončno svetlobo pogojene biosinteze vitamina D, jeseni pa bomo spet odvisni od prehranskega vnosa. Pomemben korak naprej je, da smo vsaj za najbolj ogrožene prebivalce domov za starejše občane zagotovili vitamin D na recept, saj ga morajo zaradi pretežnega bivanja v zaprtih prostorih dodajati tako pozimi kot poleti. Dolgoročno pa bo treba poiskati rešitve tudi za druge skupine prebivalcev." Viri vitamina D v prehrani in kakovost prehranskih dopolnil Najpomembnejši prehranski viri vitamina D v uravnoteženi prehrani so predvsem različna živila živalskega izvora, npr. ribe, jajca, ter z vitaminom D obogatena živila. Prof. dr. Igor Pravst: "Običajna prehrana prebivalcev Slovenije vsebuje precej malo vitamina D. Preliminarni rezultati raziskav kažejo, da ga v povprečju dnevno zaužijemo približno 3-4 mikrograme, pri čemer pa zdravi odrasli potrebujejo vsaj 20 mikrogramov vitamina D. To je tudi razlog za tako pogosto pomanjkanje vitamina v obdobju jeseni in zime, ko telo ne more samo tvoriti dovoljšne količine vitamina D." Ker prebivalci vitamin D prehrani največkrat dodajajo s prehranskimi dopolnili, so se na Inštitutu za nutricionistiko lotili preverjanja njihove kakovosti. Prof. dr. Igor Pravst: "Področje smo podrobno raziskali, saj so bila v preteklosti že najdena tudi dopolnila, ki aktivne snovi sploh niso vsebovala. Glede na prevalenco pomanjkanja vitamina D je še toliko bolj pomembno, da prehranska dopolnila vsebujejo ustrezne količine vitamina. Najprej smo raziskali, s katerimi preparati prebivalci Slovenije dodajajo vitamin D. Približno 13% udeležencev raziskave je poročalo o dodajanju vitamina D v obliki zdravil, 87% pa v obliki prehranskih dopolnil. Poročali so uporabo preko 90 različnih prehranskih dopolnil z vitaminom D. Ker je pri zdravilih preverjanje vsebnosti aktivne učinkovine že del običajnega sproščanja serije zdravila na tržišče, smo se pri preverjanju kakovosti osredotočili le na prehranska dopolnila. V vzorčenje smo zajeli 24 različnih najpogosteje uporabljanih prehranskih dopolnil. Izdelke smo kupili v redni prodaji in v njih določili količino vitamina D. Pri večini vzorčenih izdelkov smo ugotovil ustrezno količino vitamina D, ki je bila znotraj intervala 80 – 150% deklarirane vsebnosti. Na trgu smo našli tudi posamezne izdelke z nižjo ali višjo vsebnostjo vitamina D, o čemer smo obvestili inšpekcijske službe in proizvajalce. Rezultati kažejo na razmeroma dobro kakovost večine analiziranih izdelkov, vendar pa je potrebno opozoriti, da je naš vzorec zajel le najbolj pogosto uporabljane izdelke, zato rezultatov ni mogoče posploševati." Na Inštitutu za nutricionistiko so še dodali, da višja cena ni bila garancija za višjo kakovost. Izpostavili so še problem, da brez laboratorijske analize potrošnik nima vpogleda v kakovost izdelka, zato se zavzemajo za vzpostavitev sheme rednega preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil, v katero bi se lahko prostovoljno vključili proizvajalci izdelkov. Kot alternativno možnost pa izpostavljajo še zelo okrepljen nadzor inšpekcijskih služb, ki pa žal ne zajame mnogih izdelkov v tujih spletnih prodajalnah.