REVOLUCIONARNO: Z živili proti raku

![](/storage/files/images/bren.jpg)Projekt, ki poteka v sodelovanju med Kemijskim inštitutom in Ljubljanskimi mlekarnami ter ob podpori Evropske unije, Sklada za regionalni razvoj od prejšnjega julija je v marsičem revolucionaren. Slovenski znanstveniki so namreč na sledi naravnih lovilcev kemijskih karcinogenov. *"V sadju in sadnih ekstraktih se nahaja obilica spojin, možnih kandidatov za preprečevanje raka. V okviru raziskave proučujemo maline, grozdje, kurkumo in hmelj, ki so le nekateri izmed tipičnih predstavnikov. Cilj naše raziskave je najti dober naravni lovilec kemijskih karcinogenov oziroma naravno spojino, ki bi v človekovem telesu delovala tako, da bi preprečila kemijsko poškodbo DNA in s tem morebitni nastanek raka. Raziskavo izvajamo s pomočjo računalniških simulacij na največji računalniški gruči v Sloveniji. Tudi v tem pogledu je inovativna in se razlikuje od tradicionalnih znanstvenih raziskav. Prof. Arieh Warshel, avtor vpeljave računalniških simulacij na področje kemije in moj znanstveni kolega, je namreč ravno pred nekaj dnevi za to dejanje prejel Nobelovo nagrado,"* je na okrogli mizi povedal doc. dr. **Urban Bren**, vodja raziskave na Kemijskem inštitutu (na fotografiji). Uspešnemu zaključku raziskovalnega projekta bodo sledile eksperimentalne študije na najučinkovitejšem naravnem lovilcu kemijskih karcinogenov ter proces njegove optimizacije v funkcionalni prehranski dodatek: "*Naravne spojine, ki jih iščemo, se raztapljajo tako v vodi kot v maščobah. Posledično mleko in določeni mlečni izdelki predstavljajo idealno živilo za vnos teh spojin in uporabo v funkciji prehranskih dodatkov. Ljubljanske mlekarne imamo z izdelki obogatenimi s funkcionalnimi* dodatki že številne izkušnje, saj na trgu že lep čas predstavljamo izdelke z inovativnimi funkcionalnimi dodatki, kot so probiotične kulture, koencim Q10, vitamini in minerali, L-karnitin in biotin," je možnosti uporabe znanstvenih dognanj v praksi pojasnila mag. **Mateja Juvančič**, vodja razvoja izdelkov in tehnologij v Ljubljanskih mlekarnah. Projekt je zanimiv, ker se tesno prepletata znanost in gospodarstvo in kot pravita direktor Kemijskega inštituta in predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn, je to prava pot za razvoj obeh partnerjev: "*Trenutna družbeno-ekonomska kriza je razkrila, da lahko na globalnem trgu dolgoročno preživijo zgolj podjetja, ki ustvarjajo izdelke z visoko dodano vrednostjo. Tega se dobro zavedamo tudi v Ljubljanskih mlekarnah, zato na trgu predstavljamo nove izdelke z inovativnimi funkcionalnimi dodatki. Lasten razvoj inovativnih funkcionalnih dodatkov predstavlja dolgotrajen in izjemno drag proces, saj zahteva vzpostavitev razvojnega oddelka s skrbno izbranimi visoko izobraženimi kadri ter potrebno vrhunsko raziskovalno opremo, kar nam lahko zagotovijo tudi slovenske raziskovalne inštitucije. Zato v Ljubljanskih mlekarnah pridobljena finančna sredstva za izvedbo raziskave jemljemo kot neobhodno pomoč pri naših prvih korakih v smeri opisane vizije razvoja*," je na okrogli mizi pojasnila **Cvetana Rijavec**, predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn. Direktor Kemijskega inštituta, prof. dr. **Janko Jamnik**, ki je opomnil, da je industrija v Kemjski inštitut pred krizo letno vlagala 3 milijone evrov, je ob tem še dodal: "*Sodelovanje z gospodarstvom je del našega poslanstva. Po eni strani to sodelovanje predstavlja znaten vir financiranja, po drugi pa celo vrsto izzivov in motivacij za raziskovalno delo. Vsak raziskovalec, ki sodeluje pri prenosu znanja v gospodarstvo in ob tem pomaga pri reševanju perečih problemov današnje družbe, to doživi tudi kot nek oseben uspeh in potrditev."* | Rak (je) vedno nevarnejši Uspešno izvedena raziskava bi pomenila tudi velik doprinos za družbo. Od rojenih leta 2010 bo namreč do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk. V zadnjih letih na leto za rakom zboli več kot 12.000 Slovencev, nekoliko več moških kot žensk, umre pa jih nekaj več kot 5.700. Rak tako skupaj s koronarnimi boleznimi vzame največ človeških življenj, njegova pojavnost pa v zadnjih desetletjih samo narašča. |