RAZISKAVA: "Povečuje se delež pijač s sladil"

Brezalkoholne pijače predstavljajo pomemben vir sladkorjev v prehrani, njihovo prekomerno uživanje pa ima negativne vplive na zdravje. Ker je sestava pijač pomembna za vrednotenje vnosa hranil in aditivov, je Inštitut za nutricionistiko natančneje raziskal trende v sestavi pijač, pri čemer se je osredotočil na uporabo sladil. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/sladila pijache.jpg>) V raziskavo je bilo vključenih 2264 pijač, ki so bile na tržišču Slovenije prisotne v letih 2017 oz. 2019. Rezultati raziskave so pokazali, da se je med obema letoma delež pijač s sladili povečal s 13% na 16%. Pomembna razlika pa je bila opažena predvsem pri energijskih pijačah, kjer se je ta delež povečal s 17% na 42%. Ugotovljene so bile tudi nekatere razlike pri uporabi vrste sladil. Uporaba sladil v pijačah je bila pričakovano tesno povezana z energijsko vrednostjo pijač. Ob delnem nadomeščanju sladkorjev s sladili se je zmanjšala skoraj za polovico, ob izključni uporabi sladil pa so imele pijače večinoma zanemarljivo energijsko vrednost. Čeprav se je delež brezalkoholnih pijač z dodanimi sladkorji od 2017 do 2019 zmanjšal, pa so te še vedno predstavljale približno polovico vseh razpoložljivih brezalkoholnih pijač na tržišču. Glede na evropski trend zmanjševanja prehranskega vnosa sladkorjev, je v prihodnosti na trgu pričakovati več preoblikovanih brezalkoholnih pijač. Ob tem je potrebno izpostaviti, da so brezalkoholne pijače s sladili le ena od alternativ pijačam z dodanimi sladkorji. Optimalno alternativo predstavlja voda, na tržišču pa je tudi vedno več aromatiziranih vod z nizko energijsko vrednostjo, ki nimajo dodanih sladil. Rezultate raziskave je Inštitut za nutricionistiko objavil v ugledni znanstveni reviji Foods. Raziskavo so sofinancirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost, Ministrstvo za zdravje (projekta Sladkor v prehrani in Veš kaj ješ) in program Obzorje 2020 Evropske komisije (projekt FNS Cloud). Prekomerno uživanje sladkorjev je dejavnik tveganja za nenalezljive kronične bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni. V Sloveniji je prekomerno hranjenih več kot polovica odraslih, povečuje pa se tudi prisotnost sladkorne bolezni. Brezalkoholne pijače so eden izmed pomembnih virov sladkorjev, a je pri nekaterih skupinah prebivalcev njihovo uživanje, kljub poznanim negativnim učinkom, še vedno na visokem nivoju. Predvsem pri mladostnikih, pri katerih se je podatkih raziskave HBSC v zadnjih desetih letih odstotek rednih porabnikov sicer pomembno znižal, vendar sladkane pijače vsak dan še vedno uživa skoraj 15% mladostnikov. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj količina prostih sladkorjev ne bi presegala 10% dnevnega energijskega vnosa, za optimalne učinke na zdravje pa bi jih morali omejiti na 5% dnevnega energijskega vnosa. Predhodne raziskave so pokazale, da pijače prispevajo kar približno četrtino prodaje prostih sladkorjev v Sloveniji. To so razlogi, da se pri prebivalcih spodbuja uživanje manj sladkih živil, proizvajalci pa ta izziv naslavljajo tudi s t.i. reformulacijo – preoblikovanjem sestave živil oz. pijač. Ker ima zmanjševanje količine sladkorjev pomemben vpliv na okus izdelka, se pri spreminjanju sestave oz. razvoju novih izdelkov proizvajalci poslužujejo tudi uporabe sladil, ki zagotavljajo sladek okus ob nižji energijski vrednosti izdelka. To je še posebej izrazito pri sladkih pijačah, pri čemer se proizvajalci soočajo tudi s spremenjenimi pričakovanji potrošnikov. Priročno izbiro pri zmanjševanju sladkorjev v pijačah predstavljajo sladila. Inštitut za nutricionistiko je zato raziskal ponudbo brezalkoholnih pijač s sladili na slovenskem tržišču in trende na tem področju. V raziskavo so bile vključene osvežilne brezalkoholne pijače, sokovi, nektarji in športne ter energijske pijače. Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko: "Rezultati raziskave so pokazali, da se je med letoma 2017 in 2019 delež pijač s sladili povečal s 13% na 16%. Pomembna razlika je bila opažena predvsem pri energijskih pijačah, kjer se je ta delež povečal s 17% na 42%. Sladila so se pojavila v vseh analiziranih kategorijah, razen v sokovih, kjer uporaba tudi glede na zakonodajo ni dovoljena. Sladila so bila sicer najpogosteje prisotna v športnih in energijskih pijačah." Ugotovljene so bile tudi nekatere razlike pri uporabi vrste sladil. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: "V največji meri so se uporabljala intenzivna sladila acesulfam K, sukraloza in aspartam. Pri slednjem smo opazili značilen trend zmanjševanja uporabe, pri sukralozi pa se uporaba povečuje. Zanimivo nismo zaznali kakšnih bistvenih razlik pri uporabi precej oglaševanih steviol glikozidov. V pijačah so bile sicer v večini primerov prisotne mešanice različnih sladil, kot samostojni sladili pa sta se uporabljala le sukraloza in steviol glikozidi." Več o raziskavi si preberite [tukaj](https://www.nutris.org/sporocila-za-medije/sladila-v-brezalkoholnih-pijacah-v-sloveniji).