Prvi tehnološki zajtrk v organizaciji GZS

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/zaktrk.webp)V Sloveniji obstajajo številni izvrstni strokovnjaki, a tudi precej je volje za sodelovanje gospodarstva in znanosti, so se strinjali udeleženci današnjega Prvega tehnološkega zajtrka. Nujno je, da za razvoj tovarn prihodnosti in naprednih tehnologij sodelujejo strokovnjaki iz različnih okolij - le tako bomo lahko pripomogli k tehnološkemu razvoju slovenske industrije. Dogodek je organiziralo GZS-Združenje kemijske industrije (GZS-ZKI) skupaj z raziskovalno in izobraževalno sfero ter podjetji, ki se zavedajo pomembnosti naprednih tehnologij in s tem razvoja slovenske industrije. Združenje kemijske industrije je v sodelovanju z Zbornico elektronske in elektroindustrije ter SRIP TOP-Tovarne prihodnosti na GZS organiziralo Prvi tehnološki zajtrk. Strokovnjaki iz raziskovalnih institucij in gospodarstva so na dogodku "Na poti v industrijo 4.0" skali napredne rešitve o tem, kako povezovati teorijo in prakso, kakšna znanja in poklice najbolj potrebujemo in kakšne karierne priložnosti lahko ponudimo našim strokovnjakom. Podjetja, ki prednjačijo na področju tovarn prihodnosti, kot sta farmacevtska družba Lek, del Novartisa, in HeliosTBLUS d.o.o., ter manjša visokotehnološka podjetja 3 PORT d.o.o. in L-TEK elektronika d.o.o., so predstavila dobre prakse na področju avtomatizacije, digitalizacije, IoT in drugih elementov, ki so za razvoj tovarn prihodnosti še kako pomembne. Kot dokaz o nujnem sodelovanju gospodarstva ter raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij so jih z dobrimi praksami in razpravo v panelu dopolnili tudi strokovnjaki iz Kemijskega inštituta (KI) in Univerze v Ljubljani-Fakultete za farmacijo. "Potrebujemo ponovno vzpostavitev razpisov, ki neposredno spodbujajo sodelovanje, na primer mladih raziskovalcev, raznolikih razvojnih projektov, presečnih raziskovalnih središč - tega trenutno z izjemo aplikativnega dela ARRS preprosto ni, s čimer izrazito šepamo celo za V Evropo," je poudaril dr. Blaž Likozar s Kemijskega inštituta. Dr. Samo Andrenšek s Kemijskega inštituta je povedal, da v okviru Centra za validacijske tehnologije in analitiko (CVTA) pri KI že vrsto let izobražujejo kadre za industrijo. Mladi, ki se na KI uspešno usposobijo, lahko že naslednji dan zelo kakovostno podobne naloge prevzemajo v farmacevtski industriji kjerkoli v EU. Vsekakor ni dovolj, da študenti pridobijo ustrezna znanja. Nujno je, da ta znanja zelo dobro prelijejo v prakso, povežejo med različnimi disciplinami in jih na tak način ponotranjijo. Zares zahtevna delovna mesta v industriji zahtevajo odlične kandidate, žal pa so za takšno intenzivno izobraževanje potrebna finančna sredstva. Po mnenju dr. Andrenška bi zato morali država in zainteresirani industrijski partnerji združiti finančne moči in bodočim kandidatom omogočiti eno do dve leti intenzivnega dela na fakultetah in inštitutih. Dr. Darja Ferčej Temeljotov iz farmacevtske družbe Lek meni, da mora Slovenija postati privlačnejša za mlade strokovnjake in delodajalce, pri tem pa kot osnovo potrebujemo spodbudno študijsko okolje, projektno in vsebinsko sodelovanje izobraževalnih ustanov z gospodarskimi družbami ter skupno gradnjo znanj in razvoj delovnih mest. Izjemnega pomena za povezovanje raziskovalne sfere in gospodarstva je tudi izmenjava strokovnjakov med fakultetami in gospodarstvom za boljše razumevanje in načrtovanje najaktualnejših znanj, kar v Leku v sodelovanju z akademsko sfero počnejo že vrsto let. Fakultete morajo ponuditi študijske vsebine, ki spodbujajo inovativnost in podjetništvo, država pa naj stremi k financiranju uspešnih programov ter poskrbi za prožnejšo delovno in davčno zakonodajo. Nujne so hitre spremembe, pravi dr. Peter Venturini, direktor Helios TBLUS. Med ključnimi dejavniki podjetij pri izboljšanju globalne konkurenčnosti izpostavlja tesnejše povezovanje z drugimi podjetji ter raziskovalnimi organizacijami. V Sloveniji imamo visoko raven znanj na področjih, kot so digitalizacija, avtomatizacija in umetna inteligenca, ki ga premalo izkoriščamo. Zagovarja ponovno oblikovanje samostojne tehnološke agencije, ki bi omogočila financiranje visoko rizičnih industrijskih prebojnih projektov. Le-ti bi namreč povezali majhna podjetja, večje nosilce izvoza in raziskovalne organizacije. Zelo pomemben vidik je tudi poziv k zmanjševanju administrativnih ovir. Po raziskavi poslovnega okolja Svetovne banke se je Slovenija najslabše odrezala ravno pri indikatorjih pridobivanja gradbenih dovoljenj. Gradbena dovoljenja so nujna za večje investicije v razvoj novih tehnologij in izdelkov, zato so hitri postopki pri pridobivanju dovoljenj ključni. Udeleženci na Prvem tehnološkem zajtrku so se po interaktivni razpravi ob koncu strinjali, da imamo v Sloveniji veliko izvrstnih strokovnjakov in volje za sodelovanje gospodarstva in znanosti, je pa ključno, da vlogo integratorja in facilitatorja pri razvoju vzpodbudnega razvojnega okolja prevzame tudi država. Zagotoviti je treba tudi močno mesto tehnološkemu razvoju. Med drugim je zelo pomembno zagotoviti trajnost in preglednost ukrepov ter zmanjšati birokracijo, samo tako se bosta lahko industrija in znanost pravočasno odzivali na hitre spremembe v smislu novih tehnologij.