Proti podnebnim spremembam morajo ukrepati vsi sektorji, ugotavljajo na Agri

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/agrica.webp) Na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni so na okrogli mizi govorili o vplivu podnebnih sprememb na kmetijstvo, rešitvah in učinkovitih ukrepih. Ugotavljali so, da je za blaženje posledic podnebnih sprememb in zmanjševanje vpliva na spremembe potrebno skupno ukrepanje vseh sektorjev države, pri kmetih pa tudi prilagajanje pridelave. Po besedah generalne direktorice direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Maše Žagar je jasno, da moramo tudi v kmetijstvu spremembe blažiti in prilagajati pridelavo, poleg tega pa je zelo pomembno tudi osveščanje kupcev, da se obnašajo trajnostno. Zavedati se morajo, da hrana od daleč pomeni tudi večji ogljični odtis, ki vpliva na podnebne spremembe. Zato se ji zdi zelo pomemben preboj pri potrošnikih hrane in tudi širši pogled na obnašanje vseh nas. Podpora skupne kmetijske politike je usmerjena v to, da vplive zmanjšujemo. Ob tem pa moramo kmete motivirati, da se bodo vključili v okoljevarstvene ukrepe, je dejala. Vodja sektorja za podnebne spremembe na okoljskem ministrstvu Martin Batič je opozoril, da morajo pri zmanjšanju vpliva na podnebne spremembe sodelovati vsi sektorji. Ukrepe za blaženje okoljsko ministrstvo spodbuja s skladom za podnebne spremembe, za kar je do leta 2023 namenjenih sedem milijonov evrov. Spomnil je, da imamo v državi sprejeto dolgoročno podnebno strategijo do leta 2050, po kateri bo treba doseči ogljično nevtralnost. Kmetijstvo sicer tudi prispeva k ogljičnemu odtisu, vendar pa promet prispeva kar tretjino toplogrednih plinov, prav zato je nujno usklajeno delovanje resorjev, je dejal. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete meni, da se ljudje sprememb sicer bolj zavedajo, tudi politiki, vendar pa ni preboja. Spomnila je, da imamo strategijo prilagajanja podnebnim spremembam že od leta 1999, ki pa ni zaživela. Že dvajset let čakamo, da se kaj premakne, je dodala, prej omenjenih sedem milijonov evrov pa označila kot smešno vsoto. "Kmetje so bolj ali manj prepuščeni sami sebi, to velja za vse vlade, zato so pred nami velike odločitve, ki jih bomo morali sprejeti v soglasju z ljudmi," je poudarila. Medgeneracijskega sodelovanja, ki bi bilo v povezavi s podnebnimi spremembami nujno, po mnenju Kajfež Bogatajeve ni, ker imamo rajši sami sebe, ker imamo ljubezen do otrok in vnukov v ustih, ne pa v dejanjih. Zato mora po njenem ukrepati država, saj je mogoče obnašanje hitro ob primernih spodbudah hitro spremeniti. Kot pravi, potrebujmo pri tem bolj pogumno politiko. Tudi Andreja Sušnik z agencije za okolje je v ospredje postavila medsektorsko sodelovanje. Samo tako bomo lahko blažili pojave, kot smo jih doživljali letos, ko smo imeli toplo zimo, sušo, pozebo, potem pa vse do danes vročino. To, kar so doslej kazali model, se je uresničilo, je dejala Sušnikova. Za okoljsko agencijo pa zagotovila, da se trudijo s sodobnimi komunikacijami čim bolj povezati se s kmeti in jim svetovati, kako se spopadati z omenjenimi razmerami.