Projekt Semenjalnica v dveh letih pridelal 700 kilogramov ekoloških semen

Zgornjegorenjski projekt Semenjalnica, namenjen večji samooskrbi z ekološkimi semeni, je po ocenah sodelujočih uspešen. Ekološki kmetje so v dveh letih pridelali okoli 700 kilogramov ekoloških semen. Dejavnosti projekta se bodo nadaljevale tudi po njegovem izteku, poroča Dnevnik. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/semenjalnica WEB.jpg>) Semenjalnica je zgornjegorenjski projekt, ki naj bi pripomogel k samooskrbi z ekološkimi semeni. V dveh letih so sodelujoči pridelali zavidljive količine ekoloških semen. Kar po približno 250 kilogramov semen so našteli za visoki in prav toliko za nizki fižol. Tudi grahovih ekoloških semen se je nabralo kar 200 kilogramov. Kot opozarjajo v Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske (Ragor), pod okriljem katere poteka projekt, bodo končne številke še višje, saj od desetih ekoloških kmetov, ki sodelujejo v projektu, letošnjega pridelka še niso vsi oddali. Čeprav so številke zavidljive, ni šlo vse gladko, saj je sodelujočim nagajalo vreme, pravi strokovna sodelavka Maja Kolar. "Prvo leto so bile težave s točo. Uničila skoraj ves nizki fižol češnjevec. Vse je bilo potolčeno, razcefrano, uničeno. Vendar smo poskušali rastline oživiti s pomočjo zeliščnih čajev. Bali smo se vdora škodljivcev, a so si po treh tednih rastline opomogle in imeli smo kar nekaj pridelka. Stare sorte se lahko pohvalijo z izjemno vitalnostjo in odpornostjo," je opozorila. Semena shranijo v steklenih kozarcih v hranilnici na primerni temperaturi in vlagi. Vsak kozarec je označen s številnimi podatki, ki omogočajo sledljivost. "Najboljše seme uporabimo za semenjenje naslednje leto. Zapakiramo ga v tulce, podarimo občinam, razdelimo med vrtičkarje in kmete," opisuje. Nekaj graha in fižola so podarili tudi sodelujočim gostinskim obratom. Projekt, vreden 113.000 evrov, ki se izteka februarja prihodnje leto, je 85-odstotno financiral evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Ker je bil projekt tako uspešen, se je vseh sedem sodelujočih občin odločilo, da ga podprejo tudi po izteku evropskega sofinanciranja, je zadovoljna vodja projekta Nina Kobal iz Ragorja.