Primerjava spletne prodaje med Hrvaško in Slovenijo

V Sloveniji in na Hrvaškem je možno opaziti izjemno povečanje pogostosti nakupovanja na spletu in rast nakupov v novih kategorijah izdelkov. Vsaj en spletni nakup je opravilo že 9 od 10 uporabnikov interneta, a med državama obstajajo zanimive razlike v naklonjenosti tujim trgovcem ter s tem povezanimi načini plačil. ![]( ) Avtor: [Gea Verderber](https://smind.si/author/gea/) 5\. aprila 2017 je v Zagrebu potekala največja konferenca o spletnem nakupovanju v regiji, Ecommerce Day 2017, ki je na enem mestu združila več kot 150 strokovnjakov. Udeleženci so prvi dobili vpogled v nove podatke največje raziskave spletnega nakupovanja [Shopper's Mind](https://smind.si/?utm_source=partners_InstoreSi&utm_medium=article&utm_campaign=pr_brand&utm_content=pr_brand_InstoreSi_article_ED2017_pregledRaziskave_110417) 2016-2017, ki jo podjetje Ceneje d. o. o. izvaja skupaj z agencijo Valicon in je novembra lani zajela 22.633 slovenskih spletnih uporabnikov, marca letos pa še 22.437 uporabnikov na Hrvaškem. Spletni trg je tako v Sloveniji kot na Hrvaškem v velikem porastu, saj pogostost spletnega nakupovanja iz leta v leto vztrajno narašča. Pri nas mesečno na spletu kupuje že 37 % spletne populacije, vsaj eno izkušnjo s spletnim nakupovanjem ima že 9 od 10 uporabnikov spleta, takih, ki sploh ne nakupujejo na spletu, pa je le še 8 %. Zelo podobno podatki kažejo za sosednjo Hrvaško s pomembno razliko v deležu rednih mesečnih kupcev – tam jih je že skoraj polovica. "Smo v obdobju hitre rasti nakupovanja na spletnih kanalih, potencial spletne trgovine v primerjavi z drugimi segmenti je izjemen. Podatki naše raziskave kažejo izjemno povečanje frekvence nakupovanja v tem prodajnem kanalu," je na konferenci pojasnil Darko Dujič, direktor podjetja Ceneje. ![]( ) Zelo zanimivi so podatki o nakupnih navadah z vidika plačilnih metod. V Sloveniji je zaradi dolge tradicija gotovinskega poslovanja z več kot 40 % še vedno najbolj priljubljeno plačilo po povzetju, vendar elektronska plačila v zadnjih letih naraščajo. V 2016 se je s kreditno kartico zaključila petina nakupov, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Med hrvaškimi spletnimi kupci je poleg plačila po povzetju na prvem mestu plačevanje s PayPal-om, s katerim se zaključi skoraj tretjina nakupov, razloge za to pa lahko iščemo v naklonjenosti tamkajšnjih kupcev globalnim platformam, kot sta eBay in AliExpress. Med državama torej obstajajo pomembne razlike v naklonjenosti domačim oziroma tujim spletnim trgovcem. Skoraj polovica slovenskih spletnih kupcev nakupuje izključno doma, na Hrvaškem zgolj 22 %. Na drugi strani 40 % hrvaških spletnih kupcev večinoma nakupuje v tujini, v Sloveniji je takih manj kot petina. 3 KLJUČNI DEJAVNIKI RASTI SPLETNE TRGOVINE – SLOVENIJA VS. HRVAŠKA Udeleženci konference Ecommerce Day 2017 so prvi spoznali dejavnike, ki spodbujajo rast spletne trgovine v Sloveniji in v sosednji Hrvaški. Eden ključnih je zagotovo širitev nakupov v novih kategorijah oziroma blagovnih skupinah, ki doslej še niso bile tako razvite na spletu. Tu obstajajo razlike med državama, in sicer se je v Sloveniji v enem letu najbolj povečal tržni delež spletnim trgovinam v kategorijah hrana in pijača, avto-moto oprema in oprema za male živali, medtem ko so na Hrvaškem najbolj zrasli spletni trgovinski centri ter trgovci s področja skupinskih nakupov in zavarovanj. Mobilne tehnologije so postale katalizator nakupnega vedenja na spletu, česar se vedno bolj zavedajo tudi trgovci na obeh trgih. Podatki analize tehnične skladnosti trgovin s standardi varnega nakupovanja na spletu kažejo, da je imelo novembra lani optimizirano mobilno spletno stran že 76 % slovenskih spletnih trgovin in zanimivo bo videti, kakšno bo stanje letos. Hrvaška je v tem pogledu zadnje leto naredila pomemben korak naprej, saj je imelo lani spletno stran prilagojeno mobilnim napravam zgolj 60 % trgovin, letos že skoraj 9 od 10. Raziskava je pokazala tudi zanimivo dinamiko v vedenju potrošnikov v fazi raziskovanja pred nakupom in s tem povezanimi spletnimi viri informacij. V obeh državah opažamo vzpon portalov za primerjalno nakupovanje (ceneje.si, jeftinije.hr in podobno), ki jih v Sloveniji uporablja že dobra tretjina spletne populacije, na Hrvaškem kar 55 % uporabnikov. Gre za platforme, ki na enem mestu omogočajo vse informacije za preudarno nakupovanje ter s tem olajšajo nakupni proces. | Dujič: "Slovenski trg stabilen, na Hrvaškem so se premešale karte"Podatki o tržnih deležih so pokazali, da tako v Sloveniji kot na Hrvaškem vodilnih 5 spletnih trgovcev zavzame skoraj polovico trga, večje razlike pa se pokažejo glede na tip spletne trgovine. Na slovenskem trgu vodijo spletni nakupovalni centri, katerih tržni delež znaša skoraj polovico, med njimi je na prvem mestu mimovrste.com. Sledijo specializirani trgovci, globalne platforme pa zavzamejo le dobro desetino trga. Na Hrvaškem so bolj izraziti specializirani spletni trgovci, ki predstavljajo dobro tretjino trga, sledijo spletni nakupovalni centri ter s skoraj petino globalne ecommerce platforme. To je še en podatek, ki jasno kaže že omenjeno naklonjenost hrvaških potrošnikov tujim trgovcem.Darko Dujič (na fotografiji) je na konferenci Ecommerce Day 2017 takole opisal dinamiko na obeh trgih: "Na Hrvaškem se je v zadnjem letu odvijala zelo zanimiva dinamika, ki je povezana predvsem s prihodom dveh trgovcev z velikimi aspiracijami − eden je velik regijski akter iz Češke, mall.hr, drugi pa dolgo napovedovana digitalna veja Agrokorja, abrakadabra.com. Čeprav sta trgovca uprizorila dva različna prihoda na trg, sta oba uspešno osvojila svoj tržni delež. Slovenski trg je bil v tem obdobju precej stabilen, a vendar smo v segmentu spletne trgovine zabeležili dinamiko 30-40% rasti. Vsi ti podatki jasno kažejo, da se regija hitro digitalizira tudi v dejavnosti trgovine." |