Prihodnost slovenske logistike in njen prispevek k razvoju regije

![]( )Včeraj je bila na GZS transportno logistična konferenca in nacionalna delavnica projekta ITS Adriatic Multi-port Gateway (program TEN-T). Logistika in transport v Sloveniji imata pomemben razvojni potencial, veliki investicijski projekti pa predstavljajo priložnost za zagon širšega gospodarstva. O tem so se strinjali udeleženci današnje transportno logistične konference v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije in Luke Koper d.d.. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), mag. **Samo Hribar Milič**, je uvodoma opozoril na pomanjkanje celovite gospodarske razvojne strategije, ki bi bila podkrepljena s panožnimi in regionalnimi strategijami. Pogosto se o logistiki in Luki Koper govori samo po sebi in se ne vidi, da lahko s svojim razvojem vplivata na razvoj celotne regije. Zato je treba pristopiti celostno, razvojno, racionalno in ambiciozno ob upoštevanju že doseženega. O vlogi TEN-T instrumenta za Slovenijo je spregovoril mag. **Bojan Babič**, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor RS. Dejal je, da se Slovenija pri izgradnji avtocestnega križa sicer uvršča v sam vrh EU, vendar pa AC križu ni sledil investicijski cikel v železniško in drugo infrastrukturo, saj ni enotnega programa za razvoj prometne infrastrukture. Čas je, da logistiko v večji meri razvijemo. Izrazil je željo, da bo razvoj nacionalnega razvojnega programa infrastrukture predstavljal ključni prispevek za izhod Slovenije iz krize. **Gašpar Gašpar Mišič**, predsednik uprave Luka Koper, d.d., je rekel, da se je treba zavedati več kot odlične lokacije, sicer ne bomo dosegli tistega, o čemer sanjamo že 20 let. Verjame, da smo sedaj pripravljeni za dolgoročne odločitve, povezovanje in sodelovanje v vseh evropskih prometnih tokovih. Luka Koper je pomemben del logistične infrastrukture, o čemer se ni mogoče pogovarjati znotraj lastnih ograj, temveč je nujna navezava na druge države. Slovenija naj ne bo le odlična lokacija, ampak tudi ključni logistični člen, ki je skrbnik za najkrajšo, najcenejšo, najvarnejšo, najoptimalnejšo oskrbo evropskih gospodarstev, s poudarkom na JVE in s povezavo z bližnjim in daljnim vzhodom. Član poslovodstva Slovenskih železnic, d.o.o., mag. **Milan Jelenc,** je povedal, da je glavni izziv razvoj mednarodne logistike in ne bodo dovolili, da bi se razvijali v negativni smeri, temveč le v pozitivni smeri razvoja. V kontekstu logističnega položaja Slovenije ni dovolj lokacija, geografski položaj, temveč so nujni odlična logistična in prometna infrastruktura ter odlična ponudba logističnih storitev. Izpostavil je naraščajoči pomen železniškega transporta znotraj kopenskega transporta. O vlaganjih v razvoj kopne prometne infrastrukture je spregovoril mag. **Tomaž Košič** iz DRI, upravljanje investicij. Nujen je celovit pristop, ki upošteva tovorni in potniški promet ter logistično infrastrukturo. Izoblikovan je bil prometni model, ki omogoča vrednotenje učinkov, tako z vidika prometnih potreb, doseganja ciljev, kot ekonomske učinkovitosti in finančne vzdržnosti za celoten prometni sistem. Med prioritetami v prihodnosti je izpostavil posodobitev železnic ter priložnosti pri integriranem javnem potniškem prometu. **Virag Sandor** iz TEN-T izvršne agencije je predstavila Connecting Europe Facility, ki skozi novo infrastrukturno politiko podpira implementacijo belega dokumenta v transportu. 80-85% razpoložljivega proračuna bo namenjenih predhodno identificiranim projektom. Udeleženci so v nadaljevanju razpravljali o priložnostih in izzivih pristaniške panoge ter obetih kopnih transportnih povezav. Okrogla miza, ki jo je vodil **Goran Novković** iz GZS, se je osredotočala na priložnosti, težave in izzive transporta, upoštevajoč mnenja visokih predstavnikov gospodarstva, stroke in institucij. Pri blagovnem prometu je razmerje med cestnim in železniškim prometom 77% proti 23%, pri potniškem pa 85 proti 15%. Infrastruktura, v katero smo zadnjih 20 let vlagali, so odraz stanja, ki ga danes imamo danes, je dejal Matjaž Vrčko, sekretar službe za mednarodne zadeve na MzIP. 800 mio. eur je negativnega narodnogospodarskega učinka, ker drugi tir ni zgrajen, je povedal generalni direktor Slovenskih železnic **Dušan Mes**, in dodal, da to samo za SŽ pomeni po oceni 100 mio. EUR nerealiziranih prihodkov. Opozoril je, da se po enotirni progi na odseku Divača – Koper prepelje letno več kot 10 milijonov ton tovora; proga je izkoriščena 96-odstotno. Kljub posodobitvi njene zmogljivosti zadoščajo le še do leta 2017. Nujna je torej posodobitev železniške infrastrukture. Na navedene podatke v zvezi z drugim tirom se je navezal **Gašpar Gašpar Mišič**, ko je dejal, da je povprečna hitrost vlaka iz Kopra v Divačo le 26 km/h. Ob slabši infrastrukturi lahko z boljšo povezanostjo in organiziranostjo vseeno izboljšajo poslovne rezultate. Do leta 2020 želijo povečati pretovor za 5 mio ton. Dovolj je, da se politika igra s tako pomembnimi infrastrukturnimi projekti. Drugi tir je kisik za Luko Koper. V enem letu lahko po njegovem prepričanju nadoknadijo vse tisto, kar je bilo v zadnjih 22 letih zamujenega. Če zagotovi politika 400 mio evrov letno, smo leta 2020 na približno tistem nivoju, kjer moramo biti. Obseg letnih investicij, ki bi jih morali do leta 2030 opraviti v prometno infrastrukturo, je po besedah prof. dr. **Aleša Groznika** iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, 400 mio evrov. Neposredna železniška povezava med Koprom in Trstom ni pametna opcija, saj bi s tem Luki Koper naredili medvedjo uslugo. *"3 milijarde evrov letno v Hong Kongu investirajo v infrastrukturo,"* je povedal mag. **Samo Hribar Milič**, in dodal, da jih vodi načelo 100% transparentnosti, projektno vodenje, vsaka investicija je tretirana po fazah. V Sloveniji velja stigma proti javnim investicijam, kar je upravičeno, ker nismo imeli transparentnosti pri nabavah in vodenju različnih projektov. Če bi uspeli izkoristiti evropska sredstva in ambicije domačih in tujih investitorjev, bi s temi sredstvi lahko zagotovili, da bi se celotna logistika normalno razvijala. Druge alternative, kot da gremo v ta razvojni cikel, ni. Kapital je zainteresiran, da nekam vlaga in se s tem plemeniti. Vendar mora vedeti, kaj lastnik načrtuje. Zato je treba imeti jasno strategijo. Moramo se jasno odločiti, kaj je naša ambicija, potrebujemo pa tudi podatke, ki jih sedaj nimamo - koliko bo stalo, kakšne investicije so potrebne. Preveč govorimo tudi samo o logistiki. Ko razvijamo logistiko, lahko v zaledju razvijamo številne dejavnosti, kot so IKT, intelektualne storitve.