Pridelovalci sladkorne pese zavrnili Nizozemce

Nekdanji ormoški pridelovalci sladkorne pese, ki so se pred leti zaradi sladkorne reforme in zaprtja nekdanje tovarne sladkorja morali odreči pridelavi donosne poljščine, se že nekaj časa pripravljajo na padec sladkornih kvot leta 2017. Za zdaj imajo na mizi ponudbo Nizozemcev za proizvodnjo bioetanola, a je ta za njih premalo donosna. ![](/storage/files/images/sladpesa.jpg)Predstavniki nizozemske družbe za trajnostni razvoj Betaprocess so jim nedavno predstavili svoj predlog, po katerem bi sladkorno peso v Ormožu s pilotno izdelano napravo predelovali v bioetanol. Kot jim je povedal projektni direktor podjetja Hans van Klink, so izračune naredili na primeru 3000 ton dnevne predelave sladkorne pese, pri čemer bi kampanja morala trajati od 150 do 200 dni. Investicija je ocenjena na 55 milijonov evrov, letni prihodki podjetja bi znašli okoli 45 milijonov evrov, pri izdelavi 700.000 hektolitrov bioetanola načrtujejo okoli pet do sedem milijonov evrov letnega dobička. Delo bi dobilo 18 ljudi, še 36 bi jih bilo zaposlenih za določen čas. Vse skupaj je izračunano ob predpostavki, da bi pridelovalci sladkorno peso zagotavljali po ceni 25 do 30 evrov na tono, prav to pa je poleg vprašanja, zakaj ne bi bila proizvodnja bioetanola zgolj stranski produkt na novo vzpostavljene tovarne sladkorja, glavni kamen spotike. Predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Miroslav Kosi je odkrito povedal, da je ponujena cena za njihov pridelek prenizka, saj gre za tako imenovano tehnično sladkorno peso. Pridelovalci imajo ob tem občutek, da kljub navidezni podpori s strani države nekdo ni preveč zainteresiran, da bi kljub padcu sladkornih kvot v Sloveniji oživili proizvodnjo sladkorja. Pridelovalci so prepričani, da bioetanol lahko proizvajajo tudi ob proizvodnji sladkorja in pomeni zgolj še dodaten zaslužek, sicer pa je cena odkupa sladkorne pese za sladkor bistveno višja. Letos znaša okoli 40 evrov na tono, kar je manj kot lani, ko je nekdanji nizozemski lastnik ormoške tovarne Cosun svojim pridelovalcem ponujal celo 65 evrov na tono, je dejal Kosi. Ponudba s Hrvaške za odkup sladkorne pese zanje tudi ni tako zanimiva, avstrijska Agrana jim je ponudila odkup, a zgolj za "tehnično" peso, ki prav tako ne dosega cene, ki bi bila privlačna za pridelovalce. Trenutno se tako po Kosijevih besedah vrtijo v nekem začaranem krogu, zato je težko najti privlačnega investitorja za ponovno oživitev proizvodnje.