Prekmurski Osem naposled postal lastnik znamke Kekec

Od stečajne upraviteljice Pomurke je družba za 480.000 evrov kupila tudi strojno opremo obrata za izdelavo konzerv. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/flisarX.webp)Družba Osem iz Murske Sobote je po [večletnih zapletih in sodnih sporih](http://www.instore.si/newsarticle/newsarticle/Flisar-Za-Kekca-bi-sel-vse-do-groba) postala popolna lastnica blagovne znamke paštete Kekec. "Blagovna znamka pašteta Kekec je dokončno naša in to je sodno potrjeno, kupili smo jo celo dvakrat, postopek pa se je končal s t. i. poravnavo, vendar ne zato, ker bi bilo podjetje Osem kaj krivo, ampak zato, ker smo hoteli zadevo končati. Le tako jo lahko zdaj nemoteno tržimo, saj smo imeli zaradi spora pri prodaji veliko škode," je za STA povedal direktor in lastnik podjetja Osem Miroslav Flisar. Stroški za nakup blagovne znamke so bili visoki, zapleti pa veliki in težko razložljivi. Blagovno znamko Kekec je podjetje Osem pred sedmimi leti vzelo v najem in nato januarja 2015 kupilo na javni dražbi od Mipove družbe DML. Zanjo so plačali 240.000 evrov, potem pa so jo odkupili še enkrat, od Pomurke. Od novembra, ko so postali lastniki paštete Kekec, so razširili ponudbo znotraj te blagovne znamke s čajno, piščančjo in tunino pašteto. Po besedah vodje prodaje v podjetju Osem Duške Razboršek bodo potrebovali še kakšno leto ali leto in pol, da bi dosegli leta 2015 zastavljene načrte s to blagovno znamko. Zapleti pa so vplivali tudi na poslovanje. "Prodaja je bila manjša, ker tako rekoč dve leti nismo vlagali v trženje, saj nismo vedeli, kako se bo zgodba končala," pravi Razborškova. Leta 2015 je imela družba 2,4 milijona evrov prihodkov in 75.000 evrov dobička, v letih 2016 in 2017 pa po 2,2 milijona prihodkov. V podjetju izdelujejo še izdelke za lastno blagovno znamko Premium in za trgovske blagovne znamke. Lani so v družbi, ki zaposluje 24 ljudi, na mesec predelali od 55 do 60 ton izdelkov, letošnji cilj je od 80 do 90 ton. Toliko nameravajo prodati v Sloveniji, iščejo pa tudi trg v tujini, predvsem v nekdanjih republikah Jugoslavije, največ na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in BiH. Priložnost vidijo tudi na trgih EU.