Prehransko draginjo je mogoče zajeziti le z ukrepi za omejitev cen energentov

Globalna energetska draginja je povzročila tudi prehransko draginjo, zato je nadaljnjo rast cen hrane mogoče ustaviti le z ukrepi za zajezitev cene energentov, so ugotavljali sogovorniki na današnji Večerovi okrogli mizi o tem, kako obvladati prehransko draginjo.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/vozk.webp) Na kmetijskem ministrstvu zagotavljajo, da je Slovenija pri tem zelo aktivna. Kot je povedala državna sekretarka Tatjana Buzeti, na kmetijskem ministrstvu pristojna za področja kmetijstva, hrane in ribištva, se predstavniki vlade v Bruslju zelo aktivno pogovarjajo o paketu ukrepov, ki bodo naslavljali tako likvidnostno stanje podjetij in blažili visoke cene energije, kot tudi poskrbeli za ohranjanje delovnih mest. "Vendar bomo morali narediti tudi korak naprej pri naložbah v energetsko preobrazbo in lastno samooskrbo, kar velja tudi za kmetijski sektor. Razumemo pa tudi, da gospodarstvo pričakuje jasne informacije o možni pomoči in ukrepih za naslednje leto, zato moramo kratkoročno nasloviti energetsko krizo in najti čim hitrejše rešitve," je dejala državna sekretarka. Ob tem je dodala, da je treba določiti tudi srednje in dolgoročne ukrepe, saj imamo v skupni kmetijski politiki postavljene zelo visoke okoljske cilje, kar vpliva tudi na strateške načrte, ki jih članice EU pripravljajo za novo izvedbeno obdobje do leta 2027. Slovenija ima tukaj strateški okvir, ki ga bo po njenem mnenju potrebno v prihodnje prilagajati glede na uspešnost doseganja ciljev. Po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Romana Žvegliča kmete v sedanjih razmerah najbolj skrbijo podivjane cene vhodnih surovin, tako energentov kot tudi gnojil. "Mi si pravzaprav ne bi želeli nobenih državnih pomoči, pač pa predvsem poštenega plačila pridelkov. Ni zadosti, da si pokrivamo stroške, pač pa bi nam moralo nekaj ostati tudi za razvoj in normalno delo," je dejal Žveglič. Ob tem je poudaril, da so se cene mineralnih gnojil, če je do njih že mogoče priti, močno dvignile, samo dušikova gnojila so se v dveh letih z 200 evrov za tono podražila na 1000 evrov. To bi lahko po njegovem mnenju ogrozilo ustrezno obdelavo polj in posledično zmanjšalo količino pridelka. "Nujno je zato na dovolj visoki ravni obdržati kmetijsko proizvodnjo in s tem posledično živilskopredelovalno industrijo. Trgovina bo ostala, saj grdo trgovske poti velikokrat po svoji poti, a za doma pridelano hrano je treba ohraniti celotno verigo," je dodal Žveglič. Do vladnih ukrepov, za katere je Buzetijeva med drugim spomnila, da so že septembra vplivali na 2,3 odstotne točke nižjo inflacijo, so bili zadržani v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, še posebej, kar se tiče primerjalne vladne košarice. Po besedah prvega moža Celjskih mesnin Izidorja Krivca gre pri tem za pritisk na trgovine, a tudi na živilsko industrijo. Ob tem je na primeru junčjih in svinjskih zrezkov, ki sta se znašla v omenjeni košarici, povedal, da niti trgovec niti živilska industrija pri teh izdelkih nimata nobene marže. Prav lahko se po njegovem ponovi zgodba iz Hrvaške, kjer so izdelki, katerim je država zamejila cene, preprosto izginili s polic. "Jasno je, da je neki nadzor potreben, ampak vse se začne pri dragih energentih, gnojilih in višjih stroških dela," je dejal Krivec. Kot je še povedal, se je svinjsko meso, ki ga je na domačem trgu mogoče nabaviti najmanj, od lani podražilo za skoraj 60 odstotkov, goveje pa za 40 odstotkov. Po njegovih besedah do tega ni prišlo neupravičeno, saj se tudi kmetje srečujejo z realno višjimi stroški. Cene plina in naftnih derivatov so kljub trenutnemu rahlemu padcu še vedno občutno višje kot pred letom dni, je spomnil Krivec in ocenil, da realno tudi v prihodnosti ni pričakovati vrnitve na cene iz leta 2021. Potrošniki se bodo zato morali navaditi na višje cene. "Slovenska prehranska košarica danes predstavlja 15 odstotkov družinskega proračuna. V moji mladosti je ta znašala 50 odstotkov. Če torej zraste na 20 odstotkov, bomo še vedno preživeli. Težava pa bo, če bomo zrušili verigo in s tem tudi samooskrbo," je dodal Krivec. Predstavnik trgovske panoge Iztok Verdnik iz Mercatorja pa je zavrnil očitke o visokih maržah trgovcev, saj da so jih predvsem letos v zavedanju prehranske draginje izrazito zniževali. Ob tem je tudi pojasnil, da so živilske trgovine v Sloveniji izrazito konkurenčen trg, saj povprečen Slovenec mesečno obišče vsaj pet različnih trgovcev. Na drugi strani so ves čas deležni pritiskov dobaviteljev za višanje cen, tudi s tem, da jim brez tega ne bodo več dobavljali izdelkov. "Pogajanja z njimi so precej zahtevna, hkrati pa spodbujanje kupovanja najcenejših izdelkov pomeni uničevanje celotne verige od kmeta do trgovca," je še opozoril Verdnik in se s tem obregnil na primerjalno košarico vlade, saj da slovenska hrana verjetno nikoli ne bo najcenejša.