Predstavniki živilskih podjetij se zavzemajo za regulacijo cen energije

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij na današnji seji upravnega odbora gosti kmetijsko ministrico Ireno Šinko, s katero bodo razpravljali predvsem o draginji, nemoteni oskrbi z živili in cenah energentov.![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/GZS logec.jpg>) Predstavniki podjetij, ki se po napovedih ne bodo mogli izogniti zvišanju maloprodajnih cen, si želijo predvsem regulacije cen energije. Po besedah predsednika uprave podjetja Pivka perutninarstvo Janeza Rebca so imela živilska podjetja že v koronski krizi pomembno vlogo, saj so bila tista, ki so polnila police slovenskih trgovin. "Tudi za naprej računamo, da bo tako," je dejal, a opozoril, da je tokratna situacija "morda še bolj resna". "Predvsem gre za celo verigo samega kmetijstva, ki je zelo prizadeto," je poudaril in spomnil na visoke podražitve gnojil in goriv, potem pa je kmete hudo prizadela še suša, ki je surovine poleg ukrajinske krize še dodatno podražila. Po Rebčevih besedah so to negativne informacije. "Seveda smo v stalnem dialogu z vsemi deležniki, poskušamo situacijo obvladovati, kakšnih resnejših rešitev pa še nismo doživeli," je dejal. Vlada je, kot je spomnil, sprejela določene ukrepe za omilitev težav, a po Rebčevih besedah ti še zdaleč niso dovolj. "Mi si želimo, da bi prišlo do stabilizacije, da bi normalizirali ceno električne energije, pa tudi plina in kurilnega olja ... Vsak se bori po svoje, mislim pa, da bi bilo bistveno bolj pametno, da bi našli skupno rešitev," je v izjavi pred sejo upravnega odbora zbornice še pojasnil prvi mož Pivke. Direktor Celjskih Mesnin Izidor Krivec je dejal, da tako težkih časov ne pomni. "Že lani jeseni se je začelo z močno rastjo cen našega repromateriala, potem se v začetku leta začela dražiti osnovna surovina," je strnil. Danes so vhodne cene govejega mesa 30 odstotkov višje, svinjskega pa za 60 odstotkov višje, je izpostavil. Večina živilske industrije po Krivčevih besedah nima zakupljenih energentov, tisti ki jih imajo, pa imajo po višjih cenah. Včasih je bil strošek živilskih podjetij z energenti od 1,5 do dveh odstotkov vseh prihodkov, danes pa, kot je dodal, stroški nanesejo od pet do 10 odstotkov, kar je več kot ustvarjajo dobička iz poslovanja. "To pomeni, da zažiramo v substanco, rezerv ni več, podjetja so pred bankrotom, če se nekaj ne bo zgodilo," je pozval. Na zbornici so po Krivčevih besedah prepričani, da je najboljša regulacija cen. "Trg v Evropi ne deluje, je špekulativen in ni razlogov, da je cena elektrike do 20-krat višja kot lani," je bil jasen. "Če bodo prazne police, bodo prazni tudi želodci, to pa vemo, kam lahko pripelje. Če si lačen, si ful drugačen, zato apeliramo, da se čim prej nekaj zgodi. Ne moremo več čakati. Če propade slovenska živilska industrija, propade tudi kmetijstvo in s tem bodo imele težave tudi druge panoge," je sklenil Krivec. Da se živilska podjetja spopadajo z veliko težavami, je opozoril tudi član Panvitine uprave Branko Virag. "V primarnem delu so podnebne spremembe tiste, ki nam hodijo po žuljih že dolgo časa, letos je njihov odraz suša, ki ji še kar ni konca. Naša napoved, da bo poletna žetev med 15 in 20 odstotkov manjša, se je uresničila," je izpostavil Virag. Posvaril je tudi pred pomanjkanjem gnojil na trgu. "Spomladi ne bo gnojil. Vsa industrija v Evropi, ki proizvaja umetna gnojila, za proizvodnjo uporablja plin," je dejal. Med težavami, s katerimi se spopadajo, je tudi pomanjkanje delovne sile, je še dejal. Po besedah predsednika uprave Mlinotesta Danila Kobala so tudi v njihovi branži trenutno "največja bolečina" cene energije za zadnje četrtletje, še bolj jih skrbi za prihodnje leto. "Tudi zaradi dejstev, da so nekatere države, iz katerih prihajajo pomembni živilski igralci, ki so prisotni tudi na slovenskem trgu, že omejile ceno elektrike in zemeljskega plina za vse gospodarstvo. Te cene so bistveno nižje, kot so na voljo nam," je poudaril. Povedal je še, da so letos na silo napolnili kapacitete z zalogo žitaric s cenami, ki so za 70 odstotkov višje od lanskih in 120 odstotkov višje od predlanskih cen. Poleg visokih cen energije jih pestijo najave težav glede nabav papirne embalaže, dvigi cen glutena, krompirja, jajc, velik pritisk je tudi na globalne surovine, predvsem zaradi nizke vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. "Skrbi vladna odločitev, da z omejitvijo cene energije podpre male poslovne odjemalce, kamor spadajo vse male in malo manj male pekarne, pa tudi vsi manjši živilski obrati. Cena elektrike je po enotni tarifi omejena na 124 evrov na megavat, kar je za nas sanjska cena. Tudi zaradi tega smo srednja in večja živilska podjetja postavljena v izrazito disriminatoren položaj, na udaru je naša konkurenčnost," je bil kritičen. Anton Jakljevič iz Ljubljanskih mlekarn pa je opozoril na težave glede proizvodnje mleka, ki so se začele že lani spomladi z enormno rastjo stroškov za krmo živine, sektor je prizadela tudi močna suša. Odkupne cene mleka se, tako Jakljevič, povečujejo od marca lani, kljub temu v zadnjih mesecih beležijo močno povečanje odliva surovine v tujino, kar še dodatno vpliva na njeno razpoložljivost. Rast cen energentov tudi oni merijo v mnogokratnikih, pri čemer pa so omejeni pri prevalitvi stroškov na končne prodajne cene njihovih produktov. "Skrbi nas, da bodo podražitve, ki smo jih že morali in jih še bomo mogli narediti, vplivale na potrošnjo. V naslednje leto gledamo z izjemno zaskrbljenostjo," je dejal. Rasti cen hrane se je danes ob robu srečanja s predstavniki slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije na Brniku dotaknil tudi premier Robert Golob. Kot je spomnil, je september tisti mesec, ko izvajajo mehko regulacijo. "Čisto zadovoljen sem, ker že nekaj časa opažam plakate enega od trgovcev, da ustavimo inflacijo. Očitno mehki ukrepi delujejo bolje, kot si kdo misli. Mislim, da ni potrebe podcenjevati družbene odgovornosti, tudi vodstev trgovcev, ki razumejo sporočilo tudi takrat, ko je mehko," je dejal. Po Golobovih besedah bomo oktobra vedeli, pri čem smo in kdo je tisti, ki izkorišča situacijo za povišanje cen. "Takrat bomo lahko tudi ocenjevali, na tej točki pa smo zadovoljni," je dejal.