Predlog novele zakona o kmetijstvu je javno obravnavano

Ministrstvo za kmetijstvo je do vključno 7. novembra v javno obravnavo posredovalo predlog novele zakona o kmetijstvu. Ta je potrebna zaradi reforme skupne kmetijske politike EU oziroma izvajanja njenega strateškega načrta za obdobje 2023-2027, so pojasnili na ministrstvu.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/krompir_ogoroda_kartofel_1[1].webp) Komentarje in predloge je možno podati preko spletne strani e-demokracija. Predlagana novela zakona po pojasnilih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v večji meri podrobneje določa posebni upravni postopek z namenom izvajanja strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 in dodatno prinaša še nekaj splošnih prilagoditev za izvajanje strateškega načrta ter drugih rešitev, vezanih na plačila in evidence ter delovanje varuha v verigi preskrbe s hrano. Sprememba zakona ureja več vsebinskih sklopov. Prvi so splošne prilagoditve za izvajanje strateškega načrta skupne kmetijske politike. Slovenija je za izvajanje reforme skupne kmetijske politike EU pripravila strateški načrt, katerega glavnina vsebine je bila določena pri predhodni spremembi zakona o kmetijstvu. Pri tokratni spremembi gre v večji meri za poenotenje izrazov in jasnejše določanje na podlagi notranjih uskladitev, redakcije. Dodajajo se tudi prehodne določbe za namen podaljšanja podlag v novo programsko obdobje 2023-2027 za pašne in agrarne skupnosti, so zapisali na ministrstvu. Drugi sklop je vezan na posebno ureditev upravnega postopka in povezanih vsebin, kot so sistem za spremljanje površin, krizni ukrepi politike razvoja podeželja, izvajanje finančnih instrumentov in izvajanje lokalnega razvoja. S predlaganimi spremembami členov v okviru posebne ureditve upravnega postopka in povezanih vsebin se dodatno poenostavljajo in pospešujejo postopki ter se izboljšuje pravni položaj strank, so pojasnili na ministrstvu. Določa se izvajalce za podpore v obliki finančnih instrumentov za ukrepe politike razvoja podeželja, podrobneje se ureja namen in postopek izvajanja finančnih instrumentov. Med drugim se uvaja tudi podlaga za nove ukrepe, s katerimi se upravičencem želi zagotoviti hitra pomoč v kriznih situacijah. Tretji sklop se nanaša na plačilo za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu. S predlogom spremembe člena se višina najnižje urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu usklajuje z rastjo minimalne plače. Višina urne postavke velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta. Prav tako novela posega na področje evidenc in zbiranja podatkov. Po pojasnilih ministrstva se izboljšuje obstoječa pravna podlaga za evidenco za različne oblike povezovanje proizvajalcev, ki se z letom 2023 vzpostavlja v elektronski obliki. Med drugim se vzpostavlja podlaga za izvajanje analiz krme za potrebe ukrepov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in amoniaka v kmetijstvu v okviru strateškega načrta. Vzpostavlja se tudi evidenca tržne usmerjenosti nosilcev kmetijskih gospodarstev, v kateri se bodo v podporo izvajanju skupne kmetijske politike zbirali podatki o tržni usmeritvi kmetijskega gospodarstva, podatki o obsegu prihodka od kmetijske prodaje in načinu trženja. Glede verige preskrbe s hrano novela ureja kršitev obveznosti varuha v verigi preskrbe s hrano, kot razlog za predčasno razrešitev. V primeru zaznave hujše kršitve obveznosti varuha odnosov v verigi s hrano se ustanovi tričlanska komisija, ki presoja o obstoju hujše kršitve obveznosti varuha, so zapisali na ministrstvu. Vso zainteresirano javnost vabijo k podajanju pisnih pripomb oziroma sodelovanju v javni obravnavi, ki bo trajala do vključno 7. novembra. Komentarje in predloge je možno podati preko spletne strani e-demokracija, na kateri je dostopno tudi besedilo predloga novele, so sklenili.