Poziv trgovcem, imetnikom certifikata Družini prijazno podjetje

Ekvilib Inštitut je v imenu nosilca certificiranja trgovcem poslal naslednji poziv...![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/vozicek mini.jpg>) Certifikat Družini prijazno podjetje (DPP) se v Sloveniji podeljuje od leta 2007. Pri njegovem razvoju so sodelovali (in še vedno sodelujejo preko revizorskega sveta) vsi socialni partnerji. Namen certifikata je lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v podjetjih ter organizacijah. S preko 280 vključenimi slovenskimi podjetji in organizacijami, ki so sprejela in v praksi uvedla preko 3000 ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, lahko trdimo, da je certifikat DPP lepa zgodba o uspehu. Nekateri ukrepi, ki so se vpeljevali preko certifikata DPP, so postali tudi del slovenske in EU zakonodaje (npr. prosti dan ob vstopu otroka v šolo, promocija zdravja na delovnem mestu, dodatni prosti dnevi za nego družinskih članov, pravica do prošnje za prilagoditev delovnih pogojev zaradi skrbstvenih obveznosti). Še bolj pomembna vloga certifikata DPP pa je širjenje organizacijske kulture o pomenu usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter s tem razumevanja zaposlenega\_ne kot celostnega bitja, ne samo kot "človeški vir", v širši poslovni prostor. Organizacije, ki imajo certifikat Družini prijazno podjetje, morajo sprejeti konkretne ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja svojih zaposlenih, pomembneje pa je, da razvijajo takšno organizacijsko kulturo, organizacijo dela in sisteme poslovanja, ki usklajevanje v največji meri omogočajo. Zavedamo se, da certifikat DPP ni čarobna palička, je pa pomembno orodje, če ga podjetje jemlje resno, ga integrira v svoje poslovanje in poskrbi, da ne ostaja zaveza zaposlenim le na papirju. Vsi največji trgovci v Sloveniji - Mercator, Spar, Hofer, Tuš in Lidl - so imetniki certifikata DPP. Najdlje, od leta 2007 Mercator, potem so mu sledili Lidl 2014, Hofer in Spar 2017 in v letošnjem letu tudi Tuš. Povprečno so ta podjetja sprejela 12 ukrepov za lažje usklajevanje dela in družine svojih zaposlenih (katere ukrepe so sprejeli, je dostopno na www.certifikatdpp.si). Postopek pridobitve certifikata je tak, da z vsakim podjetjem intenzivno sodelujemo, tako pri pridobitvi kot ohranjanju certifikata. Ukrepi za vsako podjetje se sprejemajo z referenčno skupino zaposlenih, tako da imamo zelo dober vpogled v želje in potrebe zaposlenih. Prav tako imetnike certifikata redno letno obiskujemo in preverjamo, kako se izbrani ukrepi izvajajo. Zavedamo se, da trgovina ni najbolj družini prijazen poslovni proces, predvsem zaradi urnikov dela ter zaradi delovnih obremenitev, predvsem za zaposlene v poslovalnicah. Zato nas še posebej žalosti, da so trgovci (zopet) zamudili priložnost, da bi z zaprtjem trgovin ob nedeljah delovni proces naredili malo bolj družini prijazen. Da si zaposleni to želijo, vsi vemo, jasno pa je to ponazoril/-a vodja poslovalnice enega od trgovcev z besedami: "Želimo si samo en ukrep - da končno že zaprejo trgovine od nedeljah!". Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) in Center za družbene raziskave (CEDRA) sta v maju izvedla spletno anketo med zaposlenimi v trgovinski dejavnosti. Podporo zaprtju trgovin je izrazilo kar 98 odstotkov vprašanih. Da si to želimo tudi kupci (ki naj bi bili za trgovce kralji) smo povedali že leta 2003 na referendumu in verjamemo, da danes izid ne bi bil nič drugačen. Ko smo se o tem pogovarjali z vodstvi trgovcev, smo dobili zelo priročen izgovor - 'saj mi bi bili zaprti ob nedeljah, ampak konkurenca odpira in nimamo izbire'. No, z odprtjem trgovin ob nedeljah so jasno pokazali svoj obraz. In kdo so tisti, ki so prvi odprli trgovine v nedeljo - Mercator, Tuš in Hofer (ter Eurospin), naslednjo nedeljo so jim sledili še ostali. Trgovci so tako zamudili priložnost, da "kartelno" naredijo nekaj dobrega za zaposlene in da skupaj pokažejo, da razumejo, kaj pomeni družbena odgovornost - da to niso le reklamne sponzorsko/dobrodelne akcije, temveč da je to temeljna skrb za vse deležnike - v prvi vrsti za zaposlene. Če so imeli polna usta zahval, kako požrtvovalno so njihovi zaposleni delali v času epidemije, so se jim v nedeljo konkretno "zahvalili". V čigavem interesu je torej odpiranje trgovin ob nedeljah? V interesu deležnika, ki ga celo največje poslovno združenje - ameriški Business Roundtable - v svoji zadnji zavezi postavlja na zadnje mesto, naši trgovci pa očitno na prvo - lastnika. In kakšen odnos ima lastnik do naših zaposlenih (mimogrede - vsi lastniki so tuji) pove naslednji podatek: v državi, iz katere prihaja lastnik, so njegove trgovine ob nedeljah (z redkimi izjemami) zaprte, pri nas so odprte do 15. ure; če gremo še malo bolj proti jugu (npr. do Umaga), pa so odprte do 22. ure. In če že tuji lastniki kažejo, koliko jih zanima kakovostno družinsko življenje slovenskih državljanov\_k, bi vseeno drugačen odnos pričakovali od slovenskih menedžerjev. Vendar to je že druga, širša zgodba o maksimizaciji dobička (dobiček za vsako ceno) proti družbeno odgovornem poslovanju in s tem k vzdržnostnemu dobičku. Dejstvo je, da vsi največji trgovci formalno dosegajo kriterije za ohranjanje certifikata Družini prijazno podjetje, kar pa ne pomeni tudi, da vedno delujejo v duhu certifikata. Veliko bolj pomembno kot izvajanje posameznih ukrepov je, da podjetje s svojim celotnim delovanjem in organizacijsko kulturo pokaže svojim zaposlenim, da mu je mar zanje ter da takšno kulturo širi tudi v širši poslovni prostor. Kajti le tako bomo kot posamezniki in družba lahko kakovostnejše živeli. In to je tudi osnovni imperativ družbeno odgovornega poslovanja - upoštevanje interesov vseh deležnikov ter celostni pristop. Zato pozivamo vse trgovce, imetnike certifikata Družini prijazno podjetje, da ob ponovnem prostovoljnem odprtju trgovin ob nedeljah, razmislijo, ali je smiselno, da ohranjajo certifikat Družini prijazno podjetje. Kajti z njegovim ohranjanjem ne prinašajo veliko "dodane vrednosti" svojim zaposlenim, obenem pa škodijo osnovnemu namenu in filozofiji, ki ju certifikat Družini prijazno podjetje prinaša v slovenski poslovni in družbeni prostor.