Poziv agencije SZO za shemo NutriScore

SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) poziva k uvedbi sheme NutriScore za pomoč potrošnikom pri izboru zdravju koristnejših živil.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/anutko.webp) Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, je objavila strokovno mnenje, v katerem na osnovi znanstvenih dokazov poziva k uvedbi obveznega poenostavljenega označevanja hranilne vrednosti na prvi strani označb živil. Kot najprimernejše orodje agencija izpostavlja shemo NutriScore, ki se prostovoljno že uporablja v več evropskih državah. Odločitev je bila sprejeta na osnovi zbranih znanstvenih podatkov in obsežne raziskave, katere rezultati dokazujejo, da shema podpira varovalno prehrano za zmanjšanje tveganja za razvoj rakavih obolenj in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Skoraj sočasno je Inštitut za nutricionistiko v ugledni znanstveni reviji Foods objavil rezultate vrednotenja sheme NutriScore na živilih, ki so bila naprodaj v Sloveniji. Raziskavo sta financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje. NutriScore je v Franciji razvita shema, ki s pomočjo barvne lestvice potrošnikom poenostavlja izbor živil z ugodnejšo hranilno sestavo. Gre za poenostavljeno predstavitev podatkov hranilne vrednosti živila na sprednji strani embalaže. Shema temelji na kompleksnem, znanstveno utemeljenem algoritmu, ki podatke o hranilni vrednosti in sestavinah živila pretvori v poenostavljeno oznako, sestavljeno iz petih črk (A-B-C-D-E), vsako v svoji barvi. Živilo se glede na sestavo razvrsti v enega izmed petih razredov, pri čemer so s temno zeleno črko A označena živila z najugodnejšo hranilno sestavo, s temno oranžno črko E pa takšna z manj ugodno hranilno sestavo. Algoritem sočasno upošteva energijsko vrednost živila, vsebnost hranil, katerih vnos želimo zmanjšati (sladkor, nasičene maščobe in sol), pa tudi vsebnost za zdravje koristnih sestavin, kot so beljakovine, prehranska vlaknina, zelenjava, sadje, oreški idr. Mednarodna agencija za raziskovanje raka v poročilu predstavlja izsledke, pridobljene preko evropske raziskave EPIC, v katero je zajetih preko 500.000 prebivalcev iz desetih Evropskih držav. Ugotovili so, da dolgoročno in populacijsko gledano uživanje več živil z manj ugodno prehransko sestavo (ki jih NutriScore razvršča v svetlo oz. temno oranžno barvo) lahko povečuje tveganje za razvoj rakavih obolenj, pa tudi umrljivost zaradi raka ter drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. V dokumentu je izpostavljeno, da z razvrščanjem živil v pet barvnih skupin, ki odražajo celokupno prehransko kakovost, NutriScore lahko pomaga prebivalcem izbirati živila boljše hranilne sestave prispevati h krepitvi zdravja. Prof. Inge Huybrechts, IARC/WHO, pomočnica vodje raziskave: "Preprost, na dokazih temelječ sistem označevanja živil na prvi strani embalaže, kot je NutriScore, je lahko izjemno učinkovito orodje za pomoč potrošnikom pri zmanjševanju tveganj za kronične nenalezljive bolezni, kot je rak." Glavna raziskovalka raziskave Dr. Mathilde Touvier, Nutritional Epidemiology Research Team (NERT, Francija) je dodala: "Za največji javno-zdravstveni vpliv in prispevek k zmanjšanju kroničnih bolezni bi morali znanstveno validirano shemo NutriScore uvesti kot del obveznega označevanja živil v celotni Evropi, in s tem povečati transparentnost sestave živil za potrošnike. Evropska komisija je sicer v sklopu strategije Od vil do vilic napovedala uvedbo enotnega obveznega označevanja hranilne vrednosti živil na prvi strani označbe do konca leta 2022. NutriScore se kot prostovoljna shema že uporablja v več evropskih državah, vključno s Francijo, Nemčijo in Španijo. Čeprav gre za dokazano učinkovito orodje, so nekateri deležniki do takšnih poenostavljenih shem označevanja zadržani ali celo kritični. Slovenija se glede tega še ni posebej opredelila, NutriScore pa slovenski potrošniki že lahko že najdejo na posameznih živilih, ki se hkrati tržijo tudi na drugih EU tržiščih, kjer je ta shema že vpeljana. Raziskave vpliva sheme NutriScore na izbiro živil potekajo tudi v Sloveniji Pred kratkim so bili v ugledni znanstveni reviji Foods objavljeni rezultati raziskave Inštituta za nutricionistiko, v kateri so bila z modelom NutriScore ocenjena živila, ki so bila naprodaj na slovenskem tržišču. Vzorec je zajemal 15.822 živil, prvič na svetu pa je bilo v tovrstni raziskavi uporabljeno tudi uteževanje s prodajnimi podatki. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali shema NutriScore omogoča razlikovanje med živili znotraj iste kategorije (npr. razlikovanje med več sadnimi jogurti) in ali je skladna s pri nas uveljavljenimi prehranskimi priporočili. Raziskavo sta financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo RS za zdravje. Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko: "Rezultati raziskave so pokazali, da shema NutriScore omogoča ne le razlikovanje med posameznimi kategorijami živil, temveč tudi razlikovanje med zamenljivimi živili znotraj ožjih kategorij živil. Tako so v povprečju najvišjo oceno dobila živila, katerih uživanje se spodbuja (sadje, zelenjava in žitni izdelki), slabšo pa živila, katerih se priporoča zmernejše uživanje (slaščice, slani prigrizki in olja ter masti). Znotraj posamezne kategorije so višjo oceno dobila bolj priporočljiva živila v naši prehrani (npr. navadni jogurt, zamrznjeno sadje, rastlinska olja), nižjo pa njihove manj priporočljive alternative (jogurti z dodanim sladkorjem, suho sadje, živalske maščobe). Pri pijačah je tako najboljšo oceno dobila voda (razred A), sadni sokovi so bili večinoma uvrščeni v srednji razred, zelo sladke pijače pa so dobile najslabšo oceno E. Pri večini kategorij živil smo zasledili vsaj tri različne Nutri-Score razrede, kar kaže na dobro sposobnost te sheme za razlikovanje med zamenljivimi živili." Raziskava je pokazala tudi, da je kar 15% živil na meji za pridobitev boljše ocene. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: "Ugotovili smo, da bi pri mnogih živilih lahko proizvajalci že z minimalnimi izboljšavami dosegli za eno stopnjo boljšo oceno. Spodbujanje proizvajalcev živil k izboljševanju sestave je bil sicer eden izmed pomembnih argumentov pri uvajanju sheme NutriScore v drugih državah. Naši podatki kažejo, da so takšne izboljšave povsem uresničljive tudi pri živilih na našem tržišču" Ob tem je pomembno dodati, da imajo že manjše izboljšave živil lahko pomemben vpliv na javno zdravje, še posebej, kadar se preoblikujejo živila z večjim tržnim deležem. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko:"Inštitut za nutricionistiko podpira ambicije Evropske komisije, da bi na področju poenostavljenega označevanja hranilne vrednosti uvedli tudi enotno evropsko shemo. Upamo, da bodo politični odločevalci pri tem dovolj ambiciozni, da bo uveljavljena shema potrošnikom v resnici poenostavila izbor živil z ugodnejšo hranilno sestavo, in da ne bo šlo za prenos posameznih, že zdaj predpisanih informacij, na prvo stran embalaže. Obstaja namreč vrsta dokazov, da je za učinkovitost takšnih shem ključna enostavnost za potrošnika. Ob vzpostavitvi tovrstne sheme je pomembna tudi jasna predstavitev takšne novosti prebivalcem, da se jih usposobi za pravilno interpretacijo in uporabo informacij na živilih."