Poročilo vlade o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2018

Vlada RS je na včerajšnji redni seji sprejela Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2018 in načrt izvajanja finančnih instrumentov za obdobje 2020–2023.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je avgusta lani od Dejana Židana prevzela Ptujčanka Aleksandra Pivec, prejšnja državna sekretarka v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/pivkicaa.webp) Vlada RS je sprejela Načrt izvajanja finančnih instrumentov za obdobje 2020–2023, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V načrtu izvajanja finančnih instrumentov so določeni ukrepi, oblike, obseg sredstev ter terminski načrt izplačil sredstev upravljavcu finančnih instrumentov.Skupni znesek za izvajanje ukrepa finančnih instrumentov za obdobje upravičenosti do leta 2023 znaša 15 milijonov evrov. Poročilo obravnava osnovne rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2018 in je pripravljeno na podlagi podatkov Statističnega urada RS, MKGP ter drugih uradnih virov, ki so bili na voljo do 31. maja 2019. Poročilo prikazuje in analizira rezultate, ki so podlaga pri pripravi usmeritev in razvojnega načrtovanja. Kmetijstvo, skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom je v letu 2018, k skupni dodani vrednosti prispevalo 2,2 %, k skupni zaposlenosti pa 7,2 %. Delež zaposlenosti v kmetijstvu, podobno kot v zadnjih nekaj letih, še naprej upada. V Sloveniji se s kmetijstvom ukvarja 69.900 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo 488.400 ha kmetijske zemlje v uporabi. Živinoreja ostaja prevladujoča proizvodna usmeritev, saj se kar 80 % kmetijskih gospodarstev ukvarja z živinorejo. Primerjava strukturnih podatkov kaže, da se strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu nadaljujejo, vendar v primerjavi z drugimi članicami EU praviloma potekajo počasneje. Starostna struktura gospodarjev ostaja neugodna, saj je povprečna starost gospodarjev 57 let, zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da se med tistimi, ki delajo na družinskih kmetijah, zmanjšuje delež mlajših od 25 let in povečuje delež starejših od 65 let. Leto 2018 je bilo, v primerjavi z letom 2017, ko je kmetijstvo prizadela huda spomladanska pozeba ter suša, za kmetijsko pridelavo zelo ugodno. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih povečal za skoraj petino, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave večji za 36 %, obseg živinoreje pa se je ohranil na ravni predhodnega leta. Letino 2018 si bomo zagotovo zapomnili po izjemni letini sadja, predvsem jabolk, saj je bilo pridelanih preko 142 tisoč ton jabolk, rekordna je bila tudi letina grozdja (127 tisoč ton). V živinoreji v 2018 beležimo povečanje prirasta pri drobnici ter večjo proizvodnjo jajc (413 mio), medtem ko se je nekoliko zmanjšal prirast govedi (79,7 tisoč ton) ter proizvodnja kravjega mleka (627 tisoč ton) Po podatkih poročila se je poraba za prehrano na prebivalca povečala pri pšenici (na 79 kg/prebivalca), rižu (4,9 kg), zelenjavi (103 kg), sadju (125 kg) ter medu (1,1 kg) in kravjem mleku (219 kg). Po začasnih podatkih so se ekonomski rezultati kmetijstva v letu 2018 na skupni ravni v primerjavi z neugodnim predhodnim letom izrazito izboljšali in so bili realno najugodnejši doslej. Ob občutno večji vrednosti proizvodnje (okoli 1,3 milijarde EUR) in nekoliko višji vmesni potrošnji je faktorski dohodek znašal približno 538 milijonov EUR oziroma okoli 6.900 EUR na polnovredno delovno moč. Povečanje dohodkov je predvsem posledica občutnega porasta fizičnega obsega v rastlinski pridelavi (predvsem v sadjarstvu in vinogradništvu) ob izrazito manj ugodnih cenovno-stroškovnih razmerjih na agregatni ravni. V okviru neposrednih plačil se je nadaljevalo izvajanje shem: osnovno plačilo, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete, plačilo za območja z naravnimi omejitvami in vzporedno shema za male kmete, kmetijska gospodarstva pa so imela možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za strna žita, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih. Do konca maja 2019 je bilo 56.026 kmetijskim gospodarstvom izplačanih 134,5 milijona EUR neposrednih plačil, od tega 117,1 milijona EUR za sheme proizvodno nevezanih plačil ter 17,4 milijona EUR za sheme proizvodno vezanih plačil. Nadaljevalo se je tudi izvajanje ukrepov, opredeljenih v PRP za obdobje 2014–2020. V celotnem programskem obdobju se izvaja 14 ukrepov, za katere je na voljo 1.107 milijonov EUR. Do konca leta 2018 je bilo za ukrepe in tehnično pomoč odobrenih okoli 639 milijonov EUR oziroma 58 % razpoložljivih sredstev programa, pri čemer je bilo približno 443 milijonov EUR (40 %) tudi že izplačanih. Krepitev gospodarstva je v letu 2018 ponovno vplivala na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je po začasnih podatkih povečala za 6,4 %, pri čemer je izvoz znašal 1.393 milijonov (večji za 9,7 %), uvoz pa 2.439 milijonov EUR (večji za 4,6 %). Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov. Poslovanje živilskopredelovalne dejavnosti v letu 2018 kaže, da so se razmere po desetletju izrazitih nihanj ustalile. Obseg proizvodnje v dejavnosti proizvodnje živil je po treh zaporednih letih opazne rasti stagniral, obseg v dejavnosti proizvodnje pijač pa se je v letu 2018 občutno povečal (+10,5 %). Površina gozdov za leto 2018 znaša 1.194.907 ha oziroma 58,9 % površine Slovenije. V slovenskih gozdovih je bilo v letu 2018 posekanih 6,1 milijona m3 lesa, od tega 4,4 milijona m3 iglavcev in 1,7 milijona m3 listavcev. Povečan posek v letu 2018 je predvsem posledica velikega poseka poškodovanih dreves v vetrolomu konec leta 2017. V letu 2018 so bila v gozdovih vseh lastništev skupno opravljena negovalna dela na površini 3.782 ha, kar je primerljivo s predhodnim letom, zgrajenih pa je bilo 10,5 km gozdnih cest, kar je 1,5 km več kot leto prej. Skupna dolžina gozdnih cest tako znaša 12.625 km. Podatki o odstrelu in izgubah v letu 2018 nekoliko odstopajo od zadnjega desetletnega obdobja, in sicer na skupni ravni se je odvzem živali zmanjšal, razen pri gamsu, medvedu in volku.