Poreklo pri kupovanju hrane pomembno predvsem starejšim

Trgovino izdelkov vsakdanje rabe v zadnjem času zaznamuje posebna dinamika. Na portalu [Shopper’s Mind – sMind](http://www.smind.si/ecommerce-analize/fmcg-razkrivamo-kako-potrosniki-kupujejo-izdelke-vsakdanje-rabe/?utm_source=partners_instoreSi&utm_medium=article&utm_campaign=pr_brand&utm_content=pr_brand_instoreSi_article_smind_FMCG_nakupneNavade_200716) so pred kratkim objavili primerjavo nakupnih navad med Slovenijo in Hrvaško, v tokratnem članku pa povzemajo ugotovitve nekaterih ključnih raziskav, ki predstavljajo edinstveno znanje za vse, ki poslujejo v tej kategoriji. Avtor: [Gea Verderber](http://www.smind.si/author/gea/) ![](/storage/files/images/nakupne-navade-fmcg.jpg)Nakupne navade v kategoriji izdelkov vsakdanje rabe je med drugim preverjala raziskava v izvedbi TNS, IAB in Googla, Consumer Barometer, ki omogoča tudi primerjavo med Slovenijo in Hrvaško. Državi sta si zelo podobni v fizičnih lokacijah, kjer potrošniki najpogosteje opravljajo nakupe. Po pričakovanjih velika večina nakupuje v supermarketih in hipermarketih, v Sloveniji 3 od 5 potrošnikov, manjši delež pa se odloča za nakupe neposredno v trgovinah blagovnih znamk, in sicer v Sloveniji manj kot desetina, na Hrvaškem še manjši delež. Pomemben del nakupnih navad v kategoriji živil je poreklo izdelkov. Po podatkih Trženjskega monitorja DMS 2016 v tem pogledu v Sloveniji obstajajo razlike glede na starostne segmente, in sicer je slovensko poreklo pri nakupovanju hrane pomembno predvsem starejšim generacijam. Kakšni pa so trendi pri spletnih nakupih? Po podatkih največje raziskave spletnega nakupovanja v regiji [Shopper’s Mind – sMind](http://www.smind.si/ecommerce-analize/fmcg-razkrivamo-kako-potrosniki-kupujejo-izdelke-vsakdanje-rabe/?utm_source=partners_instoreSi&utm_medium=article&utm_campaign=pr_brand&utm_content=pr_brand_instoreSi_article_smind_FMCG_nakupneNavade_200716) se nakupne navade pri izdelkih vsakdanje rabe tudi na spletu precej razlikujejo od ostalih kategorij. Raziskava je bila opravljena na več kot 4000 hrvaških uporabnikih spleta, a omogoča tudi vpogled v trende na slovenskem trgu, saj je vedenje potrošnikov v obeh državah v marsičem podobno. ![]( ) Če pogledamo pogostost nakupov, je skoraj polovica anketirancev zadnji spletni nakup opravila v zadnjem mesecu, tretjina v zadnjem tednu. Trije od petih vprašanih prehranske izdelke na spletu nakupujejo vsaj enkrat mesečno, kar je 12 odstotnih točk več od povprečja vseh spletnih nakupov ne glede na blagovno skupino. Zanimiv je tudi okvirni znesek, ki pri 7 od 10 nakupov znaša med 50 in 200 €, medtem ko je pri ostalih kategorijah v tem cenovnem razredu opravljena samo tretjina nakupov. Z našimi sosedi smo si zelo podobni v načinu prevzema izdelkov vsakdanje rabe, naročenih na spletu. V fizični trgovini naročeno blago prevzame 94 % Slovencev, vprašanih v raziskavi Consumer Barometer, podobno na Hrvaškem, medtem ko se za dostavo na dom odloči le 2 odstotka kupcev, za čezmejno dostavo praktično nihče. Trženjski monitor DMS 2016 kaže, da je v Sloveniji v kategoriji izdelkov vsakdanje rabe na spletu opravljenih le 6 odstotkov nakupov, vendar se je v enem letu delež povečal za 2 odstotni točki, kar zagotovo kaže potencial za dodaten razvoj. ![]( )