Ponaredke namerno kupi 37 odstotkov Slovencev

Ponaredke namerno kupi 37 odstotkov Evropejcev, starih med 15 in 24 let, 21 odstotkov pa jih zavestno dostopa do piratskih vsebin, kaže pregled stanja intelektualne lastnine in mladih za leto 2022, ki ga je danes objavil Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO).![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/vozk.webp) Na tej ravni sta tudi deleža v Sloveniji - znašata namreč 37 in 20 odstotkov.Kot so sporočili iz EUIPO, je v okviru njihove raziskave 52 odstotkov vprašanih mladih Evropejcev pojasnilo, da so v zadnjem letu namerno ali pomotoma na spletu kupili vsaj en ponarejen izdelek, 33 odstotkov pa jih je navedlo, da so dostopali do digitalnih vsebin iz nezakonitih virov. Mladi so sicer pogosto zavedeni v nakup ponaredkov: nenamerni nakup ponarejenih izdelkov namreč znaša 37 odstotkov, anketiranci pa so priznali, da so imeli težave pri razlikovanju pristnega blaga od ponaredkov. 48 odstotkov jih takih proizvodov ni kupilo ali ni bilo prepričanih, ali so jih. Glede na razmere po pandemiji covida-19 pa je raziskava potrdila, da je 37 odstotkov mladih namerno kupilo enega ali več ponarejenih izdelkov, kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi s podatki iz prejšnjih let (14 odstotkov leta 2019). Te številke se med posameznimi državami zelo razlikujejo, pri čemer je največji delež v Grčiji (62 odstotkov), najnižji pa na Češkem (24 odstotkov). Ponarejeni izdelki, ki jih mladi najpogosteje namerno kupijo, so oblačila in modni dodatki (17 odstotkov), sledijo obutev (14 odstotkov), elektronske naprave (13 odstotkov) ter higienski izdelki, kozmetika, izdelki za osebno nego in parfumi (12 odstotkov). Po drugi strani jih je 60 odstotkov izjavilo, da raje dostopajo do digitalnih vsebin iz zakonitih virov, leta 2019 pa je bil denimo ta delež 50-odstoten. V Sloveniji medtem znaša 62 odstotkov. Kljub temu namerno piratstvo ostaja na enaki ravni, saj 21 odstotkov mladih potrošnikov priznava, da so v zadnjih 12 mesecih zavestno dostopali do piratskih vsebin. Glavna vrsta piratskih vsebin so bili filmi (61 odstotkov) in televizijske nanizanke (52 odstotkov), sledila je glasba (36 odstotkov), pri čemer so mladi uporabljali predvsem namenska spletišča, aplikacije in kanale družbenih omrežij. Glavna dejavnika za nakup ponaredkov in digitalno piratstvo ostajata cena in razpoložljivost, vse pomembnejša pa sta tudi vpliv sovrstnikov in družbe. Med glavnimi odvračilnimi razlogi pa so kibernetske grožnje in goljufije ter vpliv na okolje, so pojasnili v EUIPO. Cilj raziskave je razumeti dojemanje in vedenje mladih v zvezi z intelektualno lastnino pri dostopu do digitalnih vsebin ali nakupu fizičnega blaga. Kvantitativna analiza za leto 2022 je bila izvedena med 7. in 28. februarjem 2022 in je vključevala 22.021 mladih, starih od 15 do 24 let, iz 27 držav članic EU, so še navedli v EUIPO.