Pomurske mlekarne želijo delež izvoza podvojiti na 30 odstotkov

Robert Serec, direktor Pomurskih mlekarn, je na včerajšnji novinarski konferenci v Murski Soboti predstavil spodbudno poslovanje družbe, ki je v zadnjih letih sicer šla skozi prisilno poravnavo. ![](/storage/files/images/pomurske.jpg)Tako so že prejšnji petek, čeprav je bil rok do jutri, 11. julija, poravnali vseh 5,1 milijona evrov zaostalih in zapadlih obveznosti do dobaviteljev oziroma navadnih upnikov. Ostalo jim je le še 6,2 milijona evrov finančnega dolga, katerega obresti prav tako sprotno poplačujejo, glavnico pa bodo začeli junija prihodnje leto v šestih enakih letnih obrokih, poroča Večer. Ob tem je prvi mož družbe, ki je prek DH-Storitve v večinski lasti Delavske hranilnice, predstavil aktualno letošnje poslovanje Pomurskih mlekarn, ko družba s 135 zaposlenimi za letos načrtuje nekaj več kot 37 milijonov evrov prihodkov in slabih 400 tisoč evrov dobička. V lanskem letu so recimo ob 33,3 milijona evrov prihodkov dosegli 1,16 milijona evrov čistega dobička Na trgu mleka in mlečnih izdelkov Serec opaža, da se odkupne cene mleka zvišujejo - recimo v letu dni s 26 na vse do 33 centov za liter mleka, prodajne cene mleka in mlečnih izdelkov pa še ne v tolikšni meri, namreč le za 3,5 do 4,5 odstotka. Sami skušajo najti tudi nove trge, recimo na Kitajskem in ugotavljajo, da že okrog 16 odstotkov izdelkov, največ na Hrvaškem in v BiH, prodajo na tujem, v petih letih pa bi radi ta delež izvoza vsaj podvojili. ![]( ) Kdaj in koga naj bi Pomurske mlekarne kmalu dobile za novega (strateškega) lastnika, Serec ni mogel povedati, a menda bi lahko Delavska hranilnica že kmalu odprodala lastništvo v Pomurskih mlekarnah, in to z določenim dobičkom, tako kot je recimo lani družbo Aerodrom Maribor. Si pa Serec želi, da bi tako stabilnega lastnika zadržali čim dlje. Prvi mož Pomurskih mlekarn je še izpostavil, da so svojim dobaviteljem skrajšali plačilne roke s 120 na 45 dni, v prihodnjih letih pa bi radi za investicije namenili med 8 in 12 milijonov evrov, tudi s preselitvijo iz starega v novejši proizvodni obrat, katerega pa bo še treba ustrezno tehnološko opremiti.