Podjetniki na Brdu pri Kranju o izzivih in priložnostih zelenega dogovora

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/Grad_Brdo_by_Primoz_Lavre[1].webp)Slovensko-nemška gospodarska zbornica je včeraj na Brdu pri Kranju pripravila srečanje podjetnikov in predstavnikov države ter Evropske unije na temo zelenega dogovora. Kot so izpostavili, zeleni dogovor industriji prinaša veliko priložnosti, pa tudi skrbi in izzivov. Podjetja ob prehodu pričakujejo finančno podporo. Da bi Evropa do leta 2050 dosegla ambiciozen cilj podnebne nevtralnosti, bo potrebno sprejeti niz novih rešitev in pristopov. Ob tem se številna podjetja soočajo z zahtevno nalogo, kako spremeniti svojo poslovno strategijo in jo uskladiti z usmeritvami Evropske komisije za doseganje ciljev zelenega dogovora. Slovensko-nemška gospodarska zbornica je zato danes odprla aktivno diskusijo o izzivih in inovativnih rešitvah, ki se ob tem pojavljajo. Kot je izpostavila predsednica zbornice Gertrud Rantzen, bo tudi pri tej transformaciji ključno sodelovanje in povezovanje. Namestnica nemške veleposlanice v Sloveniji Eva-Ricarda Willems je izpostavila, da si ne moremo več privoščiti, da ne bi delovali trajnostno. V nemškem pristopu je izpostavila velika prizadevanja pri razvoju tehnologij zelenega vodika, ki bi bil lahko vir energije za veliko različnih področij. Prav tako Nemčija veliko vlaga v razvoj hitrejših polnilnic in trajnostnih baterij za e-vozila, ki jih je na nemških cestah že približno milijon, želje pa so še bistveno večje. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja JugJerše je priznala, da si je EU na okoljskem področju zastavila ambiciozne cilje. "Njihova uresničitev bo težka naloga, vendar pa ni nujno, da evropski zeleni dogovor prinaša le stroške, lahko pomeni tudi priložnost," je prepričana. Da zeleni dogovor prinaša veliko priložnost za industrijo, je prepričan tudi direktor BASF Slovenija Simon Franko, vendar le, če se bo pravilno izvajal. Kot je pojasnil, je za njihovo podjetje zeleni dogovor gonilo rasti, saj lahko njihovi izdelki prispevajo k trajnosti. Delajo na naprednih tehnologijah, pojavljajo pa se tudi izzivi, ki bodo vplivali na postopke in izdelke. Direktor Lumarja Marko Lukić si želi, da bi bil nov paket podnebnih in energetskih zakonov učinkovit. Ob tem apelira na odločevalce, naj zagotovijo varno regulatorno okolje za podjetja, uskladijo fiskalne vzvode v podporo neto ničelnemu prehodu, razvijejo in zagotovijo učinkovito strategijo za zagotavljanje konkurenčnosti obstoječe in prihajajoče industrije ter podprejo povpraševanje in ponudbo podnebno nevtralnih produktov in storitev. Lukić sicer zeleni prehod vidi kot veliko priložnost za Lumar, da s svojimi skoraj nič energijskimi hišami pridobi večji tržni delež. Iz naravnih materialov so tudi izdelki Steklarne Hrastnik, kjer pa se pri proizvodnji soočajo z veliko porabo energije. Zato so, kot je povedal direktor steklarne Peter Čas, že pred nekaj leti začeli inovirati procese in iskati rešitve za zmanjšanje porabe. Pred kratim jim je z vodikom uspelo izdelati prvi brezogljični izdelek. Podobno v trajnostni razvoj vlaga tudi podjetje Plastika Skaza, je povedal njegov direktor Robert Agnič. So pa v Sloveniji tudi številna podjetja, ki ambiciozne evropske cilje vidijo kot breme, saj morajo tekmovati s podjetji iz drugih delov sveta, ki do okolja niso tako prijazna, je opozoril novinar časnika Finance Borut Hočevar, ki je vodil današnjo okroglo mizo. Čas je prepričan, da bo v prihodnje EU morala na nek način ščititi podjetja oziroma jim pomagati pri zelenem prehodu. Podjetja bodo morala namreč za to izvesti velike investicije, in sicer v tehnologije, ki niti še niso razvite, zato prevzemajo nase tudi velika finančna in tehnološka tveganja. Franko je ob tem opozoril še na problem negotovosti, saj se obeta veliko novih predpisov, podjetja pa za strateško delovanje in investicije potrebujejo stabilnost. Vodja sektorja za podnebne spremembe in biotehnologijo na ministrstvu za okolje in prostor Martin Batič je vesel, da slovenska industrija razmišlja trajnostno in gleda naprej, hkrati ima že izkušnje pri tem, kako proizvajati izdelke, ki pomagajo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Najpomembnejši del zelenega dogovora pa se mu zdijo krožno gospodarstvo, razogljičenje in digitalizacija, ki bodo tlakovala pot v okoljsko nevtralnost.