Podgoršek in Harej na "pred-vrhu" ZN o prehranskih sistemih

Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek se je z video nagovorom udeležil uvodnega dne sicer tridnevnega pripravljalnega zasedanja za Vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih, ki bo potekal jeseni letos v New Yorku. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/aharec.webp) Zasedanja se je drugi dan prek video povezave udeležil tudi državni sekretar Anton Harej (na fotografiji). Pripravljalno zasedanje sta sklicali Italija in generalni sekretar Organizacije združenih narodov (OZN) António Guterres. Namen je identificirati potrebne aktivnosti, zbrane v nabor ključnih zavez, mobilizacija novih partnerstev in financiranje za prehod na trajnostne prehranske sisteme. Ti predstavljajo temelj za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030. V okviru ministrskega segmenta je zbrane nagovoril minister dr. Jože Podgoršek. Poudaril je, da število lačnih iz leta v leto narašča. Leta 2020 je bilo okoli 800 milijonov lačnih in podhranjenih ljudi v svetu, 3 milijarde ljudi pa si ni moglo privoščiti zdravega prehranjevanja. Prav zato je minister pozdravil organizacijo pred-vrha in vrha, septembra v New Yorku. Izpostavil je, da Slovenija izvaja številne aktivnosti za promocijo trajnostne in zdrave prehrane. Pomembna ciljna skupina so predvsem otroci ?????»Poleg zagotavljanja kakovostnih obrokov v šolah, ki upoštevajo nacionalne prehranske smernice, in promocije lokalnih, ekoloških in sezonskih živil, preko zelenega javnega naročanja, dopolnjujemo šolsko prehrano s številnimi izobraževalnimi aktivnostmi s katerimi spodbujamo zdrave prehranske izbire pri otrocih?????». Dodal je, da je za zagotavljanje prehranske varnosti in kakovostnega prehranjevanja ključno sodelovanje med vsemi deležniki, tudi na globalni ravni. Prav tako pa je pomembna sprememba vedenja in zavzemanje vsakega posameznika. Državni sekretar Anton Harej se je udeležil ministrske okrogle mize o spremembah prehranskega sistema za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Na okrogli mizi je v imenu držav članic EU izpostavil, skupne prioritete za prehod na trajnostne in odporne prehranske sisteme: trajnostno kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo; pravičnost verige preskrbe s hrano, s poudarkom na odgovornih naložbah in podpori za male pridelovalce, družinske kmetije in primarne proizvajalce; vlogo znanosti in na dejstvih temelječih političnih odločitev ter vpliv potrošnikov na oblikovanje prehranskih sistemov. ?????»Spodbujati je potrebno naložbe v prehrambne sisteme pri čemer je potrebno posebno pozornost nameniti malim kmetom, družinskim kmetijam in malim proizvajalcem. Pozorni moramo biti tudi na pravice in krepitev vloge mladih kmetov, deklet in žensk na podeželju. Predvsem v luči epidemije covida-19?????» je povedal Anton Harej. Na predvrhu so izpostavili pomen sistemskega in celostnega pristopa pri spreminjanju prehranskih sistemov, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in na pravici vsakega do kakovostne hrane. Poleg tega so opozorili tudi na nujno angažiranost vseh akterjev (organizacij in posameznikov) predvsem na lokalni ravni, potrebo po zaščiti najbolj ranljivih, ključno vlogo partnerstev in sodelovanja ter informiranje, izobraževanje in opolnomočenje potrošnikov za zdrave in trajnostne prehranske izbire.