Po potrošnji na prebivalca še vedno pod povprečjem EU

Slovenija po potrošnji na prebivalca še vedno ostaja precej pod povprečjem EU. Po kazalniku dejanske potrošnje na prebivalca, izraženem po kriteriju paritete kupne moči, ki izničuje cenovne razlike med članicami povezave, je lani dosegla 75 odstotkov povprečja Unije, kar je enako kot leto pred tem in tri odstotne točke manj kot leta 2012. ![](/storage/files/images/vozicek_notr.jpg) V Sloveniji se je kazalnik na prebivalca do leta 2008 približeval povprečju in je v letu 2008 dosegel 81 odstotkov vrednosti tega povprečja, po letu 2008 pa se znižuje, kažejo danes objavljeni podatki Eurostata in Slovenskega statističnega urada. Kazalnik se uporablja za merjenje materialne blaginje gospodinjstev. Sestavljen je iz blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko potrošijo. Vključuje blago in storitve, ki jih za potrošnjo posameznikov kupijo in plačajo gospodinjstva, država ali nepridobitne ustanove, ki opravljajo storitve za gospodinjstva. Tudi lani je bila materialna blaginja gospodinjstev glede na dejansko potrošnjo najvišja v Luksemburgu (141 odstotkov povprečja EU), sledili sta Nemčija (123 odstotkov povprečja) in Avstrija (122 odstotkov povprečja). Glede na kazalnik dejanske potrošnje na prebivalca sta bili najnižje pod povprečjem lani Romunija (57 odstotkov povprečja) in Bolgarija (51 odstotkov povprečja). Nekoliko bolje se je Slovenija odrezala po bruto domačem proizvodu na prebivalca (BDP), izraženem po kriteriju kupne moči, ki je lani dosegel 83 odstotkov povprečja EU. BDP na prebivalca po kriteriju kupne moči za Slovenijo se je do leta 2008 približeval povprečju unije in leta 2008 dosegel 91 odstotkov vrednosti tega povprečja. Od takrat do leta 2013 je upadal in v letu 2013 padel na 81 odstotkov povprečja EU. Lani se je glede na predhodno leto zvišal za dve odstotni točki. Glede na ta kriterij so lani najvišje vrednosti dosegli Luksemburg (266 odstotkov povprečja), Norveška (178 odstotkov povprečja) in Švica (162 odstotkov povprečja). Na dnu lestvice sta bili Romunija (55 odstotkov povprečja) in Bolgarija (47 odstotkov povprečja). "Posebnost luksemburškega gospodarstva je, da je tam med delovno aktivnimi veliko oseb, ki so prebivalci drugih držav in tako niso vključeni med prebivalstvo Luksemburga, vendar pa prispevajo k BDP te države. To dejstvo deloma pojasnjuje ta zelo visok BDP države na prebivalca," so pojasnili na Slovenskem statističnem uradu.