Po 8.vrhu slovenskega gospodarstva

![](/storage/files/images/seko.jpg)Prek 350 gospodarstvenikov, predstavnikov politike in drugih socialnih partnerjev in organizacij je v dialogu s ključnim predstavnikom Evropske komisije, pristojnim za Slovenijo, na letošnjem Vrhu slovenskega gospodarstva v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), razpravljalo o trenutnih razmerah in rešitvah za izhod iz krize. Skupni zaključek so na GZS strnili v en stavek:" *Čas je, da se začne ura v Sloveniji spet vrteti naprej!"* Predsednik GZS, mag. **Samo Hribar Milič**, je uvodoma dejal, da smo v Sloveniji prišli v situacijo, ko lahko rečemo, da ura teče nazaj … Slovenija po njegovih besedah že peto leto ne uspeva z gospodarsko politiko, ki bi prinesla razvoj. Pogled Evropske komisije je predstavil **István P. Székely** (na fotografiji), direktor v Generalnem direktoratu za gospodarske in finančne zadeve pri Evropski komisiji. Dejal je, da je slovensko gospodarstvo od začetka krize dosegalo občutno slabše rezultate kot celotno območje evra ali države Višegrajske skupine. Težave po njegovih besedah izvirajo pretežno iz domačega okolja, zato je tu tudi mogoče najti ustrezne rešitve. Na številnih področjih pri izvajanju nujnih reform, kot je izboljšanje stanja v bančnem sektorju, je bil dosežen viden napredek. Vendar je še veliko za narediti. Potreben je sveženj ambicioznih reform, ki jih je treba izvesti in ki lahko privedejo do potrebnega preobrata. Predvsem je treba izboljšati poslovanje podjetij v državni lasti, sprejeti strategijo upravljanja naložb in izpeljati privatizacijo podjetij, ki jih je vlada določila za prodajo. To so zahtevne naloge, ki jih je treba opraviti v naslednjih tednih. Banka Slovenije bo končala pregled aktive bank in obremenitvene teste. Nato bodo morale pristojne institucije sprejeti celovit paket ukrepov, ki vključuje prenos sredstev na Družbo za upravljanje terjatev bank in njeno učinkovito delovanje. Veliko dela je treba vložiti v prestrukturiranje podjetij v državni lasti, ki slabo poslujejo, in privabiti vlagatelje, da jih okrepijo. Slovenski državni holding mora začeti delovati, prav tako pa je treba sprejeti zakonodajne spremembe za izboljšanje insolvenčnih postopkov in zunajsodne poravnave. Po mnenju Székelyja se mora država sama odločiti, kako bo rešila fiskalno situacijo, predvsem pa ne sme obremenjevati gospodarstva in uvajati ukrepov, ki nasprotujejo gospodarski rasti. Mlade, ki zapuščajo državo, je treba privabljati nazaj v domovino. S pridobljenimi izkušnjami, znanjem in mrežami pa pomenijo velik pozitiven prispevek, zato se je za njihovo vrnitev treba potruditi. Za dobre projekte ponuja EU številne razpise. V svojem zaključnem govoru je predsednik GZS, Hribar Milič dejal, da se morda predlagani ukrepi za 2014 glede na razmere in dosedanjo realizacijo zdijo drzni. A niso. Denimo: 10 mest višje na lestvici učinkovitosti trga dela v Globalnem poročilu o konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma pomeni, da bi prehiteli države, kot so Albanija, Armenija, Bosna in Hercegovina in vrsto afriških držav kot so: Kamerun, Benin, Botsvana, Slonokoščena obala, Gana, Uganda, Zambija, Tanzanija, Senegal, Sierra Leone. *"Tako nizko smo na lestvici, ker se ura vrti nazaj. Čas je, da se spet začne vrteti naprej,"* je dejal Milič. V Sloveniji gospodarstvo ima potencial, da dosežemo gospodarsko rast. Ukrepati pa je treba hitro. Vsak dan namreč klecajo podjetja, vsak dan v gospodarstvu izgubljamo 80 delovnih mest. Čas je nekaj, kar je postalo najbolj dragocena dobrina. Poudaril je, da gospodarstvo, GZS in druge delodajalske organizacije nimajo namena rušiti vlade, ne grejo se državljanske nepokorščine. Da so zelo odgovorni do države in okolja. S svojimi predlogi lahko skupaj z ostalimi partnerji dosežejo preboj v naslednjem letu, a za to je potreben konsenz, zaupanje, da se pripravijo in izvedejo reforme, ki jih predlagajo.