Plačilni roki za hitro pokvarljiva živila

![](/storage/files/images/Kruh_mleko_sladkor[1].jpg)Vlada RS je sprejela besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu. Zakon predvideva postopno uvedbo (2-letno prehodno obdobje) plačilnih rokov za hitro pokvarljiva živila. Temeljni cilj predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu: zakon) je ureditev sistemske podlage za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike: ureditev podlag za izdajanje podzakonskih predpisov za izvedbo skupne kmetijske politike in ureditev posebnega upravnega postopka za dodelitev sredstev. Zakon daje tudi podlago za dolgoročno načrtovanje razvoja kmetijstva in živilstva (nacionalni program o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva in nacionalni program zaščite kranjske čebele). Zakon z namenom izboljšanja (normalizacije) razmer v verigi preskrbe s hrano vzpostavlja inštitut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, določa nedovoljena ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano in nadzor Javne agencije RS za varstvo konkurence ter sankcije. Poleg tega določa za hitro pokvarljiva živila in druga živila izjemo od zakona, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih. Tako za hitro pokvarljiva živila predvideva 45-dnevni plačilni rok, brez možnosti drugačnega dogovora med strankami, za druga živila pa največ 90-dnevni plačilni rok.Zakon predvideva postopno uvedbo (2-letno prehodno obdobje) plačilnih rokov za hitro pokvarljiva živila po naslednji dinamiki: \- 1. september 2014: 75 dni, - 1. januar 2015: 60 dni, \- 1. januar 2016: 45 dni. Za druga živila zakon predvideva uvedbo največ 90-dnevnega plačilnega roka s 1. januarjem 2016. V nobenem primeru pa plačilni rok (tako za hitro pokvarljiva kot za druga živila) ne sme biti daljši od tistega, ki je dogovorjen na dan uveljavitve zakona in je krajši od plačilnih rokov, določenih z zakonom. Zakon tudi preprečuje nelojalno konkurenco, sivo ekonomijo in delo na črno tako, da ureja promet s kmetijskimi pridelki, ki jih lahko kmetija prodaja končnemu potrošniku. Tako ne dovoljuje prodaje pridelkov preko kmetije, če za iste kmetijske pridelke na kmetiji obstaja registracija kot s. p., pravna oseba ali dopolnilna dejavnost. Zakon daje sistemsko podlago za izdajo podzakonskih predpisov s področja varnosti in kakovosti živil v skladu s spremembo Zakona o državni upravi in registra obratov ter majhnih količin (količine, ki se lahko pridelajo in prodajajo končnemu potrošniku neposredno). Celovito ureja področje dopolnilnih dejavnosti in zaostruje pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Zakon tudi celovito ureja inšpekcijski nadzor in viša kazni za prekrške za 2-krat glede na obstoječe.