Peta seja Sveta za kmetijstvo in podeželje

Včeraj je potekala avdiovizualna 5. seja Sveta za kmetijstvo in podeželje Republike Slovenije, ki se jo je udeležil minister Jože Podgoršek. Osrednji temi sta bili predstavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki sta bila včeraj posredovana tudi v javno obravnavo. Uvodoma je minister Podgoršek člane Sveta seznanil z aktualnimi aktivnostmi ministrstva v prvih petih tednih njegovega ministrovanja, med drugim je izpostavil pripravo Zakona o afriški prašičji kugi in Zakona o šolskih posestvih, ki sta že bila posredovana v postopek za sprejem na vladi. Člani Sveta so posebej izpostavili težave v posameznih sektorjih, trenutno so največje v sektorju prašičereje in govedoreje. Izpostavljena je bila potreba po vzpostavitvi bolj urejenih odnosov v verigi preskrbe s hrano ter boljši medsebojni komunikaciji oziroma sodelovanju na vseh ravneh. Nadalje so bile podane informacije glede intenzivne priprave Strateškega načrta Skupne kmetijske politike. Trenutno je še v teku štirinajstdnevna javna razprava o analizi stanja, analizi SWOT in potrebah (javna razprava se zaključuje jutri, 25. novembra.). Najširša javnost ima tako možnost sodelovanja pri pripravi najpomembnejšega razvojnega dokumenta na področju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in razvoja podeželja. V okviru javne razprave je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) objavilo tudi strukturirano spletno anketo. Vzporedno na ministrstvu poteka delo na prioritizaciji potreb, intervencijski strategiji in intervencijah. Člani Sveta so predlagali, da se javna obravnava podaljša za en teden, izrazili so potrebo po aktivnejšem sodelovanju pri pripravi intervencij. Dogovorjeno je bilo, da bo seja sveta v januarju 2021 posebej namenjena pripravi strateškega načrta. Podane so bile tudi informacije o pripravi obsežnega načrta za okrevanje gospodarstva, ki je posledica pojava epidemije covid-19, njegov del je tudi instrument "Next Generation EU", ter aktivnostih, ki jih na tem področju izvaja MKGP. Slovenija bo iz naslova tega instrumenta predvidoma prejela 5,7 milijarde evrov, od tega glavnino predstavljajo posojila, torej povratni viri (3,6 milijarde evrov). Preostanek sredstev predstavljajo nepovratna sredstva, ki pa se črpajo na podlagi različnih programskih dokumentov (na primer za "React EU" preko operativnega programa za kohezijo, Sklad za pravični prehod je del bodoče kohezijske finančne perspektive 2021-2027, Mehanizem za okrevanje in odpornost se bo črpal preko Načrta za okrevanje in odpornost, sredstva za razvoj podeželja pa predvidoma preko Programa razvoja podeželja 2014-2020). Svet za kmetijstvo se je seznanil s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, ki je bil danes ponovno posredovan v javno obravnavo. Iz tega predloga je bil izključen del, ki je urejal področje kmeta/kmetija, sedanji predlog pa ureja naslednje vsebinske sklope: upravičence za ukrepe kmetijske politike, spremljanje bilance organske snovi in hranil v kmetijskih tleh (emisije in odvzemi toplogrednih plinov), spremljanje stanja kmetijskih tal in gnojenja, poenostavitve administrativnih postopkov za izvajanje ukrepov kmetijske politike, ukrepi inšpekcije, plačilne roki za hitro pokvarljive in druge kmetijske in živilske proizvode, delovanje varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano. V predlogu zakona se na novo definirana znatna tržna moč, ki je odvisna od letnega prometa dobavitelja. Dopolnjujejo se nedovoljena ravnanja iz 23 na 27 nedovoljenih ravnanj, postopki delovanja izvršilnega organa - Javne agencije Republike Slovnije za varstvo konkurence. Prav tako je predvidena ureditev organizacije za kontrolo in certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov, uskladitev izvajanja javnih služb na področju kmetijstva, vključno z živinorejo ter poenostavitev priprave programa javnih služb, ureditev evidenc s področja kmetijstva (natančnejša določitev vodenja zbirk podatkov in določitev nekaterih novih zbirk podatkov), urejanje področja ekološkega kmetovanja. Gre za prenos nove Uredbe EU o ekološkem kmetovanju, ki naj bi se začela uporabljati s 1. januarjem 2021 oziroma trenutno se predlaga odlog zaradi pandemije covid-19 na leto 2022. Člani so se nadalje seznanili z osnutkom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bil prav tako včeraj poslan v javno obravnavo. Z osnutkom zakona se poenostavljajo vsebine na področju zemljiških operacij, kjer se poenostavlja vročanje upravnih pisanj, odpravlja se upravna overitev soglasij za uvedbo zemljiških operacij, poenostavlja se ureditev glede določanja obodov namakalnih sistemov ter se ponovno uvaja možnost izgradnje državnih namakalnih sistemov, kjer bi se kot investitor pojavljal Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije. Na področju zemljiških operacij se uvaja tudi možnost razdružitve solastnine v komasacijskih postopkih ter uvaja se nova zemljiška operacija razdružitev solastnine se na kmetijskih zemljiščih. Še pomembnejše pa so novosti na področju prometa s kmetijskimi zemljišči, saj se na novo določa vrstni red predkupnih upravičencev. Pri vrstnem redu predkupnih upravičencev je poseben poudarek dan lokalnem kmetu in razvojno sposobnim kmetijskim gospodarstvom. Osnutek zakona predlaga tudi delni dvig višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ter razširitev obveznosti plačila odškodnine tudi za kmetijska zemljišča, ki imajo boniteto od 35 do 50 točk. Delno se posega tudi na področje dopustnosti gradnje na kmetijskih zemljiščih (brez spremembe namenske rabe prostora) na način, da se dopušča na kmetijska zemljišča postavljati rastlinjake prefabrikate, če način pridelave ni neposredno vezan na kmetijsko zemljišče do bonitete 35; spominska obeležja in verski objekti; označevalne table, razen za oglaševanje (na primer učne poti, smerokazi, označevalne table na gradbiščih, obrazložitvene table projektov), prostor za skladiščenje kmetijskih pridelkov, površine do vključno 150 m2 in prostor za skladiščenje rastlinskih odpadkov iz kmetijske pridelave, površine do vključno 150 m2. Na koncu seje pa do se člani Sveta seznanili z monitoringom površin, ki bo obvezen za novo programsko obdobje izvajanja Skupne kmetijske politike.