Perutninska pasma šentjernejski petelin dobila gensko banko

Šentjernejsko kulturno-etnološko društvo Gallus Bartholomaeus, ki od leta 1999 s sodelovanjem kmetijskega ministrstva, oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani in najvidnejših strokovnjakov perutninarstva oblikuje pasmo kokoši šentjernejski petelin, je danes uradno odprlo gensko banko. Gre za približno stoglavo jato te pasme.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/asenta.webp) Gre za selekcionirano matično jato, pri kateri nadzorujejo biotske značilnosti pasme oz. fenotipski videz, nesnost in prirast. Iz jate, ki se stalno obnavlja, pa zajemajo živali za osveževanje pasme pri rejcih, je pojasnil predsednik društva Gallus Bartholomaeus Stane Bregar. Pasma je sicer najbolj razširjena v občini Šentjernej, kjer jo goji približno 150 rejcev. V vsej državi jo goji nekaj več kot 400 rejcev, vse skupaj pa gre za približno 6000 živali. Pasmo odlikujejo jajca z visoko vsebnostjo organske spojine holin, ki po Bregarjevih besedah preprečuje demenco in Alzheimerjevo bolezen. Gensko banko so vzpostavili z namenom skrbi za genski material, za osveževanje matičnih jat rejcev, selekcijo matične jate in kot promocijsko izobraževalni center za širšo javnost. Hkrati genska banka šentjernejskega petelina potrjuje domicil izvornosti nove pasme, je povedal. Z gensko banko so postavili tudi nov mejnik v luči družbene odgovornosti oz. skrbi za biotsko pestrost in v prizadevanju za nadaljnje možnosti samooskrbe v Sloveniji. Gre tudi za promocijo občine Šentjernej in Slovenije, je dodal. V projekt so do leta 2010 letno vložili po približno 20.000 evrov. Ministrstvo za kmetijstvo je prek ljubljanske biotehniške fakultete med letoma 2000 in 2010 pokrilo stroške strokovnega dela projekta, preostale stroške so pokrili rejci. Pri nadaljevanju projekta računajo tudi na lokalno skupnost. Začeli so sicer s križanjem dveh čistih pasem in dobili križance, ki so jih dve leti odbirali, potem so dodali novi genski material in pasmo razčlenili na svetli in temni tip. V šentjernejskem društvu tudi menijo, da je v obdobju gensko spremenjene hrane vzreja domače prosto živeče perutnine še posebej pomembna, je še povedal Bregar. Odprtja genske banke se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleš Irgolič, ki je ocenil, da je ta "nov mejnik v skrbi za biotsko pestrost v luči družbene odgovornosti ter prizadevanja za nadaljnje možnosti na področju samooskrbe v Sloveniji". Za petelina sicer od nekdaj velja, da je simbol Šentjernejskega polja. Postal je zaščitni znak kraja in občine. Petelin se je kot simbol v teh krajih pojavljal že v antičnih časih. Arheologi so namreč na območju ožje Dolenjske, ki ga je nekdaj poseljevalo keltsko pleme Latobiki, odkrili lončene žare s plastičnimi upodobitvami petelina in morda se je ta starodavni simbol v Šentjerneju kot prežitek ohranil celo v sodoben čas.