Panvita bo morala za hleve pridobiti okoljevarstveno soglasje

Agencija za okolje (Arso) je izdala sklep, da mora Panvita, ki namerava v Ocinju v občini Rogašovci postaviti dva hleva za plemenske svinje, izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, poroča STA. Je pa Arso zavrnil zahtevek nekaterih prebivalcev, da se jim prizna status stranskega udeleženca v predhodnem postopku. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/panvita hlevci WEB.jpg>) Panvita načrtuje v Ocinju postaviti hlev za 420 plemenskih svinj. Skladno z uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, pa je treba za objekte z najmanj 200 in manj kot 900 mesti za plemenske svinje izvesti predhodni postopek. S tem se ugotovi, ali je treba za posamezen poseg izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Panvita je Arsu posredovala tudi mnenje zavoda za varstvo narave, ki ga je pridobila v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, in iz katerega izhaja, da bi nameravani poseg lahko imel pomemben vpliv na okolje. Po mnenju zavoda bi Panvita bistveno zmanjšala ta vpliv z izvedbo ukrepov, ki jih je nekaj predvidela sama, nekaj pa so jih podale strokovne institucije. Vendar Arso meni, da to presega okvir prehodnega postopka, katerega namen je ugotoviti, ali bo nameravan poseg imel vpliv na okolje, ne pa tudi presojati morebitne ukrepe za zmanjšanje tega vpliva. To je po mnenju Arsa že predmet presoje vplivov na okolje, s katero se preveri izvedljivost in učinkovitost ukrepov, predvidenih s projektno dokumentacijo. Šele z okoljevarstvenim soglasjem pa se lahko investitorja zaveže z izvedbi vseh zaščitnih in varnostnih ukrepov. Na območju posega je v preteklosti do leta 2005 v obstoječem hlevu že potekala rejska dejavnost, in sicer živinorejska proizvodnja z 240 mesti za mlada pitana goveda do 550 kilogramov. Poleg hleva je na lokaciji nameravanega posega tudi manjši pomožni objekt, ki ga bodo porušili. Obstoječi hlev namerava Panvita rekonstruirati v shrambo krme in kmetijskih strojev. Zgraditi nameravajo dva nova hlevska objekta, v prvem bodo prostori za vzrejališče mladic in čakališče brejih svinj, v drugem pa bo pripustišče odstavljenih svinj in prasališče. Reja bo obsega proizvodni tedenski ritem z 420 produktivnimi svinjami. Kot pojasnjujejo v Panviti, gre za gradnjo enega najsodobnejših hlevov v Evropi z najmanjšimi možnimi vplivi na okolje, zato po njihovem mnenju "tega hleva nikakor ne gre enačiti s hlevi, ki jih imamo trenutno v Sloveniji in so stari 25 ali več let". Panvitinih 420 plemenskih svinj, kolikor bi jih bilo v teh dveh hlevih, bi bila le peščica v primerjavi reji, ki se na območju Nature 2000 že nahaja, so prepričani. Spominjajo tudi na skupno strategijo razvoja prašičereje, ki jo je lani sprejelo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in ki sloni na povečevanju števila plemenskih svinj. Po mnenju Panvite z gradnjo novih hlevov sledijo tej strategiji, z naložbo pa bi prispevali k povečanju stopnje samooskrbe in zmanjšanju prehranske odvisnosti od drugih. Z gradnjo več manjših hlevov na več lokacijah pa, so prepričani v Panviti, bodo poskrbeli za večjo biovarnost živali in manjše vplive na okolje. Glede stranskih udeležencev Arso ugotavlja, da stranska udeležba v predhodnih postopnih ni mogoča, kar velja tako za posameznike kot tudi za nevladne organizacije, ki na področju varstva okolja delujejo v javnem interesu. Imajo zgolj pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim "je izražena ugotovitev, da za poseg presoja vplivov na okolje ni potrebna".